Priča zato ni vedela, zakaj se Cekuta srečanj ne spomni.
Cekuta je v svojem zagovoru prav tako zanikal pristnost pri njem zaseženih elektronskih sporočil, poslanih posredniku Patrie Hansu Wolfgangu Riedlu. Obtoženi trdi, da ta sporočila niso bila poslana z njegovega računalnika. Priča je pojasnila, da mu je sporočila Cekute posredoval Riedl, on pa je nanje nato odgovoril.
»Gospod Z« bi lahko bil Peter Zupan
Predsednica senata Dejana Fekonja je priči prebrala elektronsko sporočilo Riedla Cekuti, v katerem je Riedla zanimalo, ali lahko Cekuta »gospoda Z« vpraša, kakšna je najnovejša časovnica razpisa za nakup osemkolesnih oklepnikov.
Sodnica je zato pričo vprašala, ali ve, kdo bi lahko bil ta »gospod Z«. Po Niitynenovem mnenju bi lahko s tem bil mišljen še drugi obtoženi, danes upokojeni brigadir Peter Zupan.
Cekuta prejel skoraj pol milijona evrov
Tožilstvo Zupanu namreč očita zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, Cekuti pa napeljevanje k temu kaznivemu dejanju. Zupan naj bi kot uradna oseba na ministrstvu za obrambo svoj položaj zlorabil, ko je Cekuto seznanil s podatki o projektu bojnih vozil, navaja obtožnica. Te podatke je Cekuta posredoval Riedlu in zato tudi prejel skupno 460.875 evrov.
Beseda je danes tekla tudi o sestanku 1. septembra 2005 na HSE, ki ga je takrat vodil danes že pokojni Jože Zagožen, sicer obtožen v prvem sodnem postopku Patria. Na tem sestanku naj bi na prvi stopnji obsojen v postopku Patria in prokurist Rotisa Ivan Črnkovič Zagožnu in prav tako prvostopenjsko obsojenemu Tonetu Krkoviču za SDS obljubil delež dobička Rotisa, ki bi ga ta ustvaril, če bi postal lokalni zastopnik Patrie.
Imena udeležencev ne bi smela priti iz prostora sestanka
Riedl je med zaslišanjem kot osumljenec povedal, da je Zagožen na začetku sestanka želel dogovor, da imena udeležencev sestanke ne smejo iz prostora. Niitynen je potrdil, da je taka želja na sestanku bila, ne ve pa, kdo je to predlagal.
Tudi razloga za tako željo niso razkrili, a to je tipična poslovna poteza, ko podrobnosti s pogajanj ne želiš razkriti konkurenci, je nadaljeval. Če je to bila običajna poslovna poteza, kakšno vlogo sta pri tem igrala Krkovič in Zagožen, je zanimalo sodnico.
Po Niitynenovih besedah je imel Zagožen nalogo, da najde ustreznega industrijskega partnerja, o Krkovičevi vlogi pa ni bil povsem prepričan. Kot se Niitynenu zdi, je Krkovič »spremljal projekt za naročnika«. »Verjetno je nastopal kot poznavalec vojaške industrije v Sloveniji,« je dodal.
Sojenje se nadaljuje prihodnji ponedeljek, zaslišan bo nekdanji predsednik uprave družbe Skupina Viator & Vektor Zdenko Pavček.
