»Problem, s katerim se sooča država po odstopu vlade, je, da se - upoštevaje ustavne, zakonske in poslovniške roke - verjetne predčasne volitve lahko izvedejo v juliju ali avgustu, če ni podan ali izglasovan predlog za mandatarja,« v sporočilu za javnost pojasnjujejo v uradu predsednika republike.

Ob tem so dodali, da so si bili na nedavnem posvetu pri Pahorju ugledni pravni strokovnjaki enotni, da je avgust neprimeren mesec za izvedbo volilnih opravil oziroma volitev.

Napad na ustavno zagotovljeno volilno pravico

Razpis volitev sredi julija bi bil napad na ustavno zagotovljeno volilno pravico in verjetno ogroža tudi tretji člen slovenske ustave, ki govori o tem, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, je danes dejal predsednik stranke Solidarnost Uroš Lubej. Stranka bo v primeru, če bo prišlo do razpisa volitev sredi julija, resno razmislila o ustavnem sporu zoper to odločitev.

Zdi se, da nekateri vodilni politiki v tej državi mislijo, da državljanov sploh ne potrebujejo več, je v izjavi za medije pred poslopjem DZ ocenil Lubej. »Razpisati volitve v času, ko je jasno, da bo marsikomu glasovanje in celovito spremljanje predvolilne kampanje onemogočene, bi bilo po naši oceni neodgovorno in najbrž tudi neustavno,« je prepričan.

Močna senca nelegitimnosti

Če bo prišlo do volitev sredi julija, bo nanje po njegovi oceni padla »močna senca nelegitimnosti«. Slovenija pa mora dobiti državni zbor, ki bo imel največjo možno mero legitimnosti in bo dejansko predstavljal izraz volje ljudstva, je poudaril Lubej.

Podatki statističnega urada in turističnih agencij po njegovih besedah kažejo, da je julija kar 35 odstotkov državljanov na dopustih, od tega velika večina v tujini. To pa pomeni, da bi bilo v času volitev več kot tretjini volivcev onemogočeno bodisi glasovanje bodisi celovito spremljanje predvolilne kampanje, je pojasnil.

Kakšna je razlika med julijem in avgustom?

Za zaplet je po oceni Lubeja »v najvišji možni meri odgovorna predsednica vlade v odstopu« Alenka Bratušek, ki je z odstopom v tem času »pahnila državo v nek, ustavno gledano zelo zapleten položaj«.

Prav tako so v Solidarnosti začudeni nad trditvami predsednika republike Boruta Pahorja, ki je dejal, da v avgustu volitev nikakor ne more biti, konec julija pa so lahko. »Ni nam jasno, v čem je razlika med julijem in avgustom, ko vendar vemo, da je v obeh primerih velik del prebivalstva izven države, na dopustih,« je dejal.

Lubej je ob tem še zagotovil, da stranke Solidarnost volitev ni strah. Odločitev za predčasne volitve po njegovih besedah pozdravljajo in se nanje tudi intenzivno pripravljajo.

13. julij boljši kot kateri datum pozneje v počitnicah

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Jani Möderndorfer je Pahorja obvestil, da ne bodo ne predlagali novega mandatarja, ne podprli koga drugega. Podprli bodo odločitev za čim prejšnje predčasne volitve. Možnost zanje je 13. julija, kar je boljše kot kateri datum pozneje v počitnicah, je povedal.

Möderndorfer verjame, da se bodo tisti, ki imajo resen in iskren namen kandidirati na volitvah, nanje kakovostno pripravili tudi v času do julija. »Smo šele 12. maja, do 13. julija je kar nekaj časa,« je dejal in s tem odgovoril na vprašanje, kako se bodo do tega datuma lahko pripravile stranke v nastajanju.

Seveda je julij hitenje, ampak kaj nam pa drugega preostane?

Po mnenju Möderndorferja na Pahorjevo odločitev lahko vplivajo »neki novi dejavniki«, a bo ta odločitev verjetno dokončna šele po tem, ko se bo pogovoril z vsemi vodji poslanskih skupin. »Seveda je julij hitenje, ampak kaj nam pa drugega preostane,« se je vprašal v izjavi novinarjem pred predsedniško palačo.

Da bo verjetno prišlo do ustavne presoje odloka o razpisu predčasnih volitev, je Möderndorfer ocenil že v minulih dneh. Verjame celo, da se bo »našel nekdo, ki bo neznan v teh postopkih, bo imel pa argumentirano in obrazloženo ustavno presojo«.

Razprava o nečem, kar bi na koncu prineslo negativen rezultat

A bo to po njegovih besedah vprašanje za ustavne sodnike, »posebej zato, ker so pred kratkim razsojali glede referenduma«. Zato bo po njegovem mnenju zanimivo, kako bodo, če bo do ustavne presoje prišlo, razsojali v tem primeru.

V dvotretjinsko večino za morebitne spremembe volilne zakonodaje pred volitvami težko verjame. »Takšna možnost se mi zdi jalova in razprava o nečem, kar bi na koncu prineslo negativen rezultat,« je povedal.

SD: Pahorju zaupamo

Vodja poslancev SD Matjaž Han je poročil, da v stranki ne bodo predlagali ne novega mandatarja ne sodelovali pri morebitni sestavi nove vlade. Pahorju zaupajo, da bo predlagal ustavno skladen datum predčasnih volitev; v SD so po besedah Hana pripravljeni na katerikoli datum, tudi julija. »Če bo to v sedmem mescu, je za nas sprejemljivo,« je povedal in dodal, da bodo nenazadnje volivci povedali, kakšno vlado in kakšne ljudi si želijo v državnem zboru.

V SDS ne bodo predlagali novega mandatarja

V SDS ne bodo predlagali novega mandatarja, tudi postopkov do predčasnih volitev ne bodo oteževali, je predsedniku republike Borutu Pahorju na pogovoru povedal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Je pa predsedniku tudi pojasnil, da se v SDS zavzemajo za spoštovanje rokov v postopkih do volitev.

Tanko se je pri predsedniku republike zavzel za to, da se v postopkih do predčasnih volitev upošteva vse roke, zapisane v ustavi in drugih zakonih, je pojasnil v izjavi medijem. Po Tankovih besedah je na potezi Pahor.

"Če nekateri pravijo, da je treba ustavo spreminjati s tresočo roko, jo je treba interpretirati s tresočim glasom," je dejal Tanko.

Tanko se je v pogovoru pri Pahorju zavzel tudi za to, da bi DZ v času, ki ga še ima na razpolago v tem sklicu, sprejel tri predloge SDS za spremembo ustave, ki se nanašajo na samorazpustitev DZ, na spremembo volilnega sistema in spremembo postopkov pri oblikovanju vlade.

Za PS julij ni najboljši čas za volitve, a bodo podprli vsak Pahorjev predlog

Vodja poslanske skupine PS Jožef Kavtičnik je po pogovoru s predsednikom republike Borutom Pahorjem povedal, da v stranki novega mandatarja ne bodo predlagali. Po njihovem mnenju volitve v juliju ali avgustu na volišča ne bodo pripeljala želenega števila državljanov, vendar bodo v PS podprli kateri koli datum za volitve, ki ga bo Pahor predlagal.

Pahor je po Kavtičnikovih besedah povedal, da nima kandidata za mandatarja. Tudi v PS ne, bi bili pa sami bolj naklonjeni temu, da bi bile volitve konec junija, kar je skoraj nemogoče, ali pa septembra, je povedal Kavtičnik. Odloka o razpisu volitev PS po njegovih besedah ne bo vlagala v ustavno presojo.

Kavtičnik je odgovoril tudi na predloge SDS za spremembo ustave. Spomnil je na stališče PS, da je treba poseganje v ustavo temeljito premisliti in narediti strokovno, ne na hitro. Ocenili so že, da je predlog SDS za spremembo, s katero bi omogočili samorazpustitev DZ, nekoliko piarovska poteza. "Ustava se ne spreminja tako hitro, sploh ne pred volitvami," je dodal vodja poslanske skupine PS.

Edini ustavnopravno neprimeren mesec za izvedbo volilnih opravil in volitev je avgust

Pahor se je o postopkih do predčasnih volitev s pravniki posvetoval minuli teden. Med drugim so ugotovili, da je edini ustavnopravno neprimeren mesec za izvedbo volilnih opravil in volitev avgust. Volitve junija verjetno niso mogoče, pač pa so upoštevajoč roke bolj mogoče julija.

Pravniki so se ob tem strinjali, da je predsednikova dolžnost prizadevati si poiskati ustreznega kandidata za mandatarja. Če pa bi odločitev, da v 30 dneh ne predlaga nikogar, prepričljivo utemeljil, ta rok lahko tudi skrajša. Pahor je ob tem napovedal, da z razpisom predčasnih volitev ne bo hitel in ne bo zavlačeval, pač pa jih bo razpisal pravočasno, spoštujoč ustavne, zakonske in poslovniške roke.

Pahor je že zagotovil, da kandidata za ta položaj ne bo predlagal. Večina strank se je zavzela za čimprejšnje volitve. Ali bodo držale besedo, bo nekoliko bolj jasno po posvetovanjih pri Pahorju. Neuradno naj si namreč nekateri tako hitrih volitev ne bi želeli, zlasti stranke v ustanavljanju.