Pahor je še povedal, da z razpisom ne bo hitel in tudi ne bo zavlačeval.
Predsednik republike je poudaril, da bo volitve razpisal v skladu s pravnim in ustavnim redom.
Celoten postopek mora biti po njegovem čim bolj razumljen in mora zbujati zaupanje, hkrati pa mora upravičiti pričakovanja, da bo nastala situacija po odstopu vlade čim manj prizadela interese države in državljanov.
»Odgovornost vseh je, da najhitreje rešijo krizo z iskanjem nove vlade«
Po mnenju pravnika Rajka Pirnata se mora hitenje v smer predčasnih volitev končati, ker so pred drugo polovico julija zelo težko izvedljive.
»Odgovornost vseh je, da najhitreje rešijo krizo z iskanjem nove vlade,« je opozoril Pirnat. Po njegovem mnenju ni dolžnost poslancev podpisovanje izjav, da vlade ne bodo oblikovali, pač pa da iščejo možnosti, da oblikujejo na primer tehnično vlado. To, da se zdaj podpisuje izjave, da ne bodo iskali novega mandatarja, je po njegovih besedah neumno. »Kriza bo še malo bolj rešena po enem letu, če smo na pravi poti,« je ocenil.
Če pa oblikovanje nove vlade ne uspe, morajo ravnati tako, da bodo državljani lahko najbolje uveljavili volilno pravico. To pa po Pirnatovem mnenju pomeni morda tudi uporaba daljših rokov, da bi bilo glasovanje v septembru.
Reševanje vprašanja, ko se je težava že pojavila
Pravnik Erik Kerševan obžaluje, da posvetovanja z več pravniki ni bilo že pred odstopom premierke Alenke Bratušek. Danes so imeli po njegovih besedah skupen občutek, da rešujejo vprašanje, ko se je težava že pojavila. Poudaril je namreč, da je imela premierka na voljo več možnosti, namesto odstopa bi denimo lahko vložila zaupnico.
Kerševan je izpostavil zavezo predsednika republike, da bo ravnal ustavnoskladno in si prizadeval, da bi izpolnil vse ustavne obveznosti v tem položaju. Na vprašanje podaljševanja rokov, tako, da bi do volitev prišlo jeseni, pa Kerševan ne odgovarja konkretno. Po njegovih besedah je toliko neznank glede dogajanja v DZ, ki lahko vpliva na roke, da to ni odvisno le od zaključkov razlage ustave. Po njegovem mnenju je bila današnja razprava jasna in umirjena, usmerjena v pravočasnost volitev, ki torej ne bi bile ne prehitro in ne prepozno.
Volitve so mogoče v drugi polovici julija
Pravnik Igor Kaučič je poudaril, da se sam ves čas zavzema za to, da bi bile volitve v primeru, da ne bo predlaganega kandidata za predsednika vlade, v juliju. Kot je dejal, so mu tudi drugi pravniki v tem pritrdili.
Če bi predsednik republike, potem ko opravi posvetovanja s poslanskimi skupinami, ustrezno skrajšal 30-dnevni rok, bi bilo mogoče, da bi bile volitve v drugi polovici julija, kar je po mnenju Kaučiča bolje od drugih rešitev. Tako bi bila volilna kampanja zunaj, dan volitev pa v prvih dneh parlamentarnih počitnic, kar bi ustrezalo dosedanjim stališčem ustavnega sodišča.
Volitev ne bi bilo dobro izpeljati avgusta
Da so dosegli soglasje o tem, da volitev ne bi bilo dobro izpeljati avgusta, se je strinjal tudi pravnik Saša Zagorc. Tudi predsednik republike si je po njegovih besedah zelo prizadeval, da v avgustu ne bi bilo dneva glasovanja in da bi se tudi volilna kampanja v čim manjši meri odvijala v avgustu.
Zagorc je komentiral tudi morebitno skrajševanje rokov pred volitvami. Pojasnil je, da bi se lahko v primeru, da bi se Pahor na posvetovanjih prepričal, da vodje poslanskih skupin nimajo resnega kandidata za premierja, 30-dnevni rok tudi skrajšal. Drugi štirinajstdnevni rok pa se mora izteči, saj gre v tem primeru za pravico vsakega poslanca do predlaganja mandatarja, je poudaril.
»Ustava in roki, ki so v ustavi, so nad stvarmi, kot so vreme, poletne počitnice, dopusti«
Po besedah Jurija Toplaka pa je čas razpisa predčasnih volitev odvisen predvsem od tega, kaj se bo dogajalo v DZ oz. če se bo tam našel kakšen kandidat za mandatarja. Roki v ustavi so jasni; do volitev pride po 40 do 60 dneh po razpustitvi parlamenta. »Ustava in roki, ki so v ustavi, so nad stvarmi, kot so vreme, poletne počitnice, dopusti,« je pojasnil.
Franc Grad je dejal le, da zadeva še ni gotova in da se bodo nemara še kaj pogovarjali.
Veber brez komentarja
Andražu Teršku pa je bilo všeč, da so se strinjali o primernosti njegovih predlogov, torej o tem, da lahko pride do razpustitve parlamenta in razpisa volitev v 19 ali 20 dneh od dneva, ko odstop predsednika vlade dobi pravni učinek. Glede 30-dnevega roka za predsednikovo predlaganje mandatarja so po Terškovih besedah soglašali, da je to zgornji rok, ne pa absolutni rok. Po njegovem so torej stvari toliko jasne, da niso problematične.
Predsednik DZ Janko Veber srečanja ni komentiral, je pa pojasnil, da bo vsebino usklajevanja na kolegiju predsednika DZ predstavil vodjem poslanskih skupin.
