V zadnjih letih smo "imeli vse mogoče volitve"
Pahor je na novinarski konferenci po srečanju poudaril, da smo v zadnjih letih "imeli vse mogoče volitve", v manj kot dveh letih imamo tretjo vlado. Zdaj pa se ponuja možnost, da s sodelovanjem omogočimo, da ugodna gospodarska gibanja, ki so se začela, naredimo trajna.
Pahor je današnje pogovore razdelil na tri sklope; ustavne spremembe, spravna dejanja in pripravo deklaracije oz. pozneje strategije zunanje politike. Prav tako jih je predsednik vlade Miro Cerar obvestil o načrtih za nekatere strukturne reforme, seznanili pa so se tudi "z napori premiera, da poskuša dogovoriti izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu," je pojasnil predsednik republike.
Pri vprašanju ustavnih sprememb so soglašali, da je treba preučiti okoliščine in možnosti ter si prizadevati za ustavne spremembe pri postopku imenovanja vlade, ki da je zdaj zamuden. Po Pahorjevih besedah obstaja strinjanje, da je sprememba potrebna, a so nekatere razlike v konceptih, kar kaže potrebo po dialogu.
Po ocenah štirih predsednikov je tudi pravi čas za posvetovanja in ugotovitev, ali je mogoč napredek pri sprejemanju zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Predsednik DS Mitja Bervar pa je predlagal, da se skupaj z DZ posvetujejo o možnosti uvedbe instituta t.i. ponovnega odločanja.
Pahor pod pojem okrevanja družbe ne šteje le gospodarskega in socialnega okrevanja ter večje materialne blaginje, pač pa tudi atmosfero strpnosti in sodelovanja, če si želimo sprave in pomiritve. "To si po vseh letih - ne glede na prepričanja - tudi zaslužimo," je dejal. Današnji sogovorniki so tako podprli prizadevanja za postavitev spomenika na Kongresnem trgu v Ljubljani, ki ga predvideva pred leti sprejet zakon. S tem bi na simbolni ravni slovenska država postavila spomenik vsem žrtvam vojn, je prepričan.
Pomembna prizadevanja, da se na primeren in dostojen način pokoplje žrtve
Prav tako so po mnenju predsednikov pomembna prizadevanja, da se na primeren in dostojen način pokoplje žrtve, izdajo mrliški listi in opravijo vse dejavnosti, ki jih "opravi civilizirana in med seboj pomirjena družba, kar Slovenija je in želi biti".
Tudi premier Cerar ocenjuje, da je to civilizacijskega pomena in je Slovenija dolžna to storiti. Zagotovil je, da si bo z vlado prizadeval za pieteten pristop k pokopu mrtvih in ureditvi grobišč. Pomen naporov za dosego sprave in zakona o dostojnem pokopu je izpostavil še predsednik DZ Milan Brglez. Širše soglasje v DZ se mora po njegovih besedah preliti tudi v konkretno delovanje izvršilne veje oblasti.
Današnji posvet je pokazatelj konstruktivnosti
Današnje srečanje pa je po Brglezovem mnenju formaliziralo obliko političnega in institucionalnega sodelovanja, ki lahko prispeva k stabilnosti v državi. Ta je po njegovem mnenju potrebna za sprejem pomembnih odločitev, za katere je potrebno široko soglasje. Med drugim je izpostavil ustavne spremembe.
Po ocenah predsednika vlade pa je današnji posvet pokazatelj konstruktivnosti v slovenski politiki, izraža tudi podporo vladi oz. njenim naporom, da bi našli pot iz krize in Slovenijo normalizirali. Cerarja veseli podpora drugih predsednikov pri prizadevanjih za zagotavljanje politične stabilnosti in vseh ukrepih, ki so nujni za izhod iz krize.
Izrecno je poudaril, da so ukrepi, s katerimi se je vlada že soočila, nujni za vzpostavitev finančne stabilnosti, predvsem pa preizkusni kamen za to, da dokažemo, da smo sposobni sami upravljati s svojo državo. Zato je po njegovih besedah pomembno, da podprejo reforme - "zaradi nas, ne zaradi Bruslja in ne zaradi nekih višjih instanc".
Pri tem je poudaril pomen konstruktivnosti, pa tudi sodelovanja koalicije in opozicije.
Predsednik državnega sveta Mitja Bervar pa medtem verjame, da je prav sodelovanje med različnimi institucijami tisto, ki bo pripeljalo do rešitev, ki si jih vsi državljani želijo. Po njegovem mnenju lahko k temu veliko pripomore tudi državni svet.
Pomen poenotenja pri zunanji politiki
Štirje predsedniki so danes poudarili tudi pomen poenotenja pri zunanji politiki. Pahor je spomnil, da je slovenska država zadnjo deklaracijo o zunanji politiki sprejela 1999. Predsednik DZ Milan Brglez je glede tega poudaril, da predvidevajo v DZ široko javno razpravo, pri čemer je poudaril pomen strinjanja koalicije in opozicije.
Cerar pa si želi, da bi Slovenija vnovič pridobila ugled in zaupanje mednarodnih partnerjev, saj da smo si ju s krizo in mnogimi nepravilnimi ravnanji poslabšali.
Predsedniki so se sicer danes tudi dogovorili, da bodo 8. aprila prihodnje leto obeležili četrt stoletja prvih demokratičnih volitev v Sloveniji.
V predsedniški palači so se danes sestali na povabilo predsednika republike.