»Zaposleni v Varstveno-delovnem centru (VDC) Ince Mengeš trenutno sploh ne vemo, kaj se bo zgodilo: ali bo dosedanja vršilka dolžnosti direktorice Vladka Pacek nadaljevala svoje delo, ali bo nov razpis za direktorja, ali pa bomo pripojeni k VDC Tončke Hočevar Ljubljana?« nam je sporočilo nekaj zaskrbljenih zaposlenih iz VDC Ince Mengeš. Dodali so, da so člani sindikata že konec lanskega leta zahtevali, da se zaradi številnih nepravilnosti pri imenovanju in delu ter pozneje še podaljševanju mandata vršilki dolžnosti direktorice nemudoma začne postopek za izbiro novega direktorja. O tem so obvestili tudi ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zahtevali so, da se takoj imenuje tudi nove predstavnike sveta Inceja, saj naj bi se sedanji pokazali za pristranske. Kot prvi pogoj za oboje pa so zahtevali, da ostane VDC Ince Mengeš samostojni javni zavod.
Darka Lužar Lipar, predsednica sindikata VDC Ince, meni, da pripojitev ni domišljena in je ni bilo v predlogu racionalizacije mreže VDC, ki ga je ministrstvo pripravilo lani. Na ministrstvu so z odgovori nevsakdanje skopi. »Dokončne odločitve o pripojitvi Ince Mengeš k VDC Tončke Hočevar ministrstvo še ni sprejelo. Trenutno potekajo razgovori z aktualnim vodstvom obeh zavodov, v katerih si prizadevamo najti najustreznejšo rešitev,« so sporočili včeraj popoldne. Dodali so, da so v skladu s prizadevanji vlade RS za racionalizacijo poslovanja neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov pripravili predlog racionalizacije mreže varstveno-delovnih centrov. Ta predvideva združevanje centrov na ravni statističnih regij ob ohranitvi dislociranosti enot, kar naj bi prispevalo tudi k boljši organizaciji dela. Po pripojitvi naj bi Ince Mengeš kot dislocirana enota ohranil svojo avtonomijo, pripojitev prav tako ne bi prinesla sprememb glede vključevanja uporabnikov in sodelovanja z lokalnim okoljem.
Pripojitev naj bi oklestila stroške
V upravi Inceja Mengeš pristojnih za pojasnila nismo priklicali. Nadja Gantar, direktorica VDC Tončke Hočevar, je pojasnila, da odgovorov o tem, ali bo do pripojitve sploh prišlo in kdaj, še nimajo. Obvestilo o nameri pripojitve so z ministrstva prejeli konec februarja. »Namen je zniževanje stroškov, predvsem stroškov upravljanja,« je povzela Gantarjeva in dodala, da izračunov o prihrankih v zavodu nimajo. Dejala je, da naj bi VDC Ince Mengeš tudi ob pripojitvi ohranil svojo strokovno in organizacijsko samostojnost, regijsko naj bi bilo le upravljanje. »Vključevanje uporabnikov nikoli in nikjer ni omejeno na lokalno skupnost, ampak na potrebe uporabnikov. V VDC Tončke Hočevar vključujemo uporabnike iz 21 različnih občin,« je odgovorila na vprašanje, ali bodo v Mengšu imeli pri vključevanju prednost uporabniki iz lokalnega okolja.
V Inceju že odpuščajo
VDC Ince sestavljajo centralna enota v Mengšu, enota v Mostah pri Komendi ter bivalna enota za 30 oseb v Grobljah pri Domžalah. Uporabniki in zaposleni enote Mengeš so se decembra lani preselil v nove prostore na Ropretovi cesti 23 v Mengšu (stari objekt na isti lokaciji so porušili), kjer dela 77 uporabnikov. Za preselitev 25 uporabnikov iz najete enote v Mostah, kjer so slikarska, kiparska in glasbena delavnica, ob novogradnji niso predvideli dodatnega prostora.
Nekateri zaposleni v Inceju Mengeš pravijo, da je ozračje v kolektivu skrajno napeto, saj so se odpuščanja (iz krivdnih razlogov) že začela, zmanjšanje števila zaposlenih pa je predvideno v obdobju po enem letu. To po besedah Lužar-Liparjeve pomeni, da bodo zaposleni leto dni trepetali pred izgubo službe. Kar pa zadeva racionalizacijo, bi po njenem mnenju dosegli več, če bi ob novogradnji predvideli prostore za selitev uporabnikov iz drage najete enote Moste, predvsem pa če bi zmanjšali stroške za odvetnike. Zanje so v letih 2011 in 2012 porabili skupno okoli 20.000 evrov, za lani podatka še niso dobili.