Ni se še poleglo razburjenje zaradi uničenega naravnega drstišča zaščitene soške postrvi na reki Soči, že je isto podjetje, Hidrotehnik, ki ima koncesijo za izvajanje javne službe urejanja voda, zagrešilo novo nepopravljivo okoljsko razdejanje. Pri izvajanju protipoplavnih ukrepov je tokrat utrpelo škodo porečje Iščice na Ljubljanskem barju.
V okviru protipoplavnega akcijskega načrta, ki ga je vlada sprejela novembra lani, je podjetje Hidrotehnik prejšnji mesec na spodnjih petih kilometrih toka reke Iščice – gre za območje Nature 2000 in Krajinskega parka Ljubljansko barje – posekalo vse obrežne gozdiče in mejice, med njimi številne stoletne vrbe. »Izveden je bil praktično golosek. Pustili so le po eno drevo vsakih 20 do 30 metrov. Narava bo potrebovala stoletje, da bo v celoti zacelila zadane rane,« je povedal varstveni ornitolog Tomaž Jančar iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Dopps).
Po mnenju Doppsa so bili pri uničenju Iščice kršeni številni nacionalni in evropski predpisi, od vodne in habitatne direktive do zakona o ohranjanju narave. »Obstaja tudi sum kaznivega dejanja uničenja zavarovanega območja. V prihodnjih tednih bomo podrobno preučili primer in pretehtali možnosti, da se proti odgovornim osebam sproži ustrezne kazenske postopke in postopke za ugotovitev okoljske škode,« je pojasnil Jančar, ki je hkrati prepričan, da gre pri tem za nenamensko trošenje protipoplavnega denarja – Hidrotehnik bo za to dobil 100.000 evrov – saj poseg k poplavni varnosti ne bo prispeval popolnoma ničesar.
Skladno z normativi
Na ministrstvu za okolje in prostor se sklicujejo na nujnost posega in poudarjajo, da nihče ni predlagal, da se iz interventnih protipoplavnih sredstev financira uničevanje Iščice. »Posek goste obrežne zarasti je bil izveden skladno z vodarskimi normativi, namenjen pa je izboljšanju pretočnosti vodotoka in s tem zmanjšanju poplavne ogroženosti območij ob vodotoku. Dela so se izvajala v skladu s tehnično dokumentacijo, ki je bila potrjena pri Agenciji RS za okolje (Arso). Nabor interventnih del je bil pregledan in potrjen na ministrstvu za okolje in prostor v okviru delovne skupine neodvisnih strokovnjakov ter pozneje na seji vlade,« je pojasnila Verica Vogrinčič iz Arso in dodala, da izvajalec zaradi časovnih omejitev in intervencijskih del ne more čakati na drugače predpisano mnenje in dovoljenje za poseg v naravo.
A v Zavodu RS za varstvo narave opozarjajo na sporno interpretacijo člena zakona o ohranjanju narave, ki dovoljuje za naravo uničujoče interventne posege, kadar so ti potrebni za odvrnitev neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženja. »Nujni interventni posegi naj bi se izvajali, ko voda teče oziroma ogenj gori. Torej, ko dejansko preti neposredna nevarnost. Takrat naj bi šli stroji v akcijo in odmaknili potencialno oviro ne glede na uničujoče posledice za naravo,« meni direktor zavoda za varstvo narave dr. Darij Krajčič.
Najsi zakonodajo pravilno interpretirajo eni ali drugi, tudi na ministrstvu za okolje pravijo, da mora izvajalec vsa interventna dela izvesti tako, da kar najmanj poškoduje naravo ob doseganju enakih učinkov varovanja. »Hidrotehnik je pred posegom sodeloval z zavodom za varstvo narave – z njimi je komuniciral, stanje so si skupaj ogledali tudi na terenu, upošteval pa je tudi ustno navodilo zavoda glede sečnje,« so pojasnili na ministrstvu.
A dr. Krajčič pravi, da so se dogodki zvrstili v drugačnem vrstnem redu. »Vprašali so nas, kako naj delajo, a šele potem, ko so že začeli delati. To je, milo rečeno, nenavadno,« je opozoril dr. Krajčič, ki dvomi, da bo škodljiv poseg v naravo sploh pozitivno vplival na poplavno varnost. »Moramo namreč vedeti, da je Barje namenjeno temu, da se vode na njem razlivajo. Je torej naravni vodni zadrževalnik. Zdaj se lahko zgodi, da bo poplavljalo dolvodno ležeča naselja v vzhodnem delu Ljubljane,« je dodal dr. Krajčič.