Skupina Helios je največje podjetje v občini Domžale, ki zaposluje več kot polovico od 1364 zaposlenih v družbi. »Poleg skoraj 800 delovnih mest podjetje v lokalnem okolju podpira številna društva, zelo pomembna pa je tudi njegova vpetost v gasilsko službo, saj skozi Center požarne varnosti v sodelovanju z državo in občino učinkovito in ekonomično zagotavlja visok standard varovanja življenj in premoženja občanov Domžal, Moravč, Lukovice in Trzina,« opozarja domžalski župan Toni Dragar, ki se boji, da bi nepremišljena prodaja Heliosa zadala skupnosti nepopravljivo škodo.

Enakega mnenja so tudi člani občinskega sveta, ki so na četrtkovi seji pozvali prodajalce Heliosa, da se v prodajno pogodbo kot zavezujoče vnesejo zahteve, da se sedež podjetja ohrani v občini ter da se ohranijo število zaposlenih, enaka masa sredstev za plače in blagovna znamka. Dodali so še zahtevo, da se na sedanji lokaciji ohranita tudi razvojni center podjetja in poklicni center požarne varnosti ter zadolžili župana, da o njihovih sklepih seznani vlado in prodajalce.

Varovalke so nujne

Svetniki so v razpravi dopustili, da prodaja podjetja ni vedno najslabša možnost in da se tudi tujci vedno ne izkažejo kot najslabši gospodarji, a so varovalke po njihovem mnenju kljub temu potrebne. Kot primer dobrih izkušenj so navedli Lek in papirnico Karton Količevo, prav tako pomembna zaposlovalca v občini. V Leku naj bi Novartis slovenskemu partnerju pravkar celo omogočil še nekaj novih razvojnih programov, so dodali.

Predsednik uprave Heliosa Uroš Slavinec je na seji občinskega sveta pojasnil, da jih bega zlasti negotovost, ki se ob menjavah vlad dodatno stopnjuje. Tudi prodaji ne nasprotujejo kar tako, rešitev pa vidijo v strateškem kupcu, ki bi ohranil tudi razvoj. Kot najbolj črn scenarij, je navedel možnost prevzema z zmanjšanjem proizvodnje, a poudaril, da ni črnogled. Za dodatne odgovore na naša vprašanja pa Slavinec včeraj ni bil dosegljiv.

Je pa župan Dragar pojasnil, da podjetje s svojim poslovanjem pomembno vpliva na gospodarsko in družbeno okolje v celotni državi in je njegova največja tovarna v Domžalah po prihodkih na 24. mestu v državi, po številu zaposlenih pa na 39. mestu. Pojasnil je še, da postopki za prodajo večinskega paketa delnic Heliosa že potekajo, potencialni vlagatelji pa morajo oddati zavezujoče ponudbe za nakup do konca meseca. Med ponudniki so ameriška multinacionalka PPG, avstrijski holding Ring International in One Equity Partners. V konzorciju lastnikov pa so poleg Slovenske odškodninske družbe in Modre Zavarovalnice tudi zastavne upnice propadlega cerkvenega holdinga Zvon Ena, Zavarovalnica Triglav in nekatere družbe za upravljanje.

Sindikati so črnogledi

Veliko bolj črnogledi kot v vodstvu so v sindikatih. Predsednik Heliosovega sindikata Tomaž Kumer pravi, da vlada med delavci apatija, češ, saj gre tako ali tako vse v franže. Zato jih je težko motivirati za delo, čeprav trg danes apatije ne dopušča. »Ne strinjamo se s prodajo, saj je tveganje, da nas prevzame multinacionalka, kjer je vse podrejeno zmanjšanju stroškov, preveliko. Zgodbe, kako te pobirajo smetano, so znane. Prav tako ne podpiramo možnosti, da bi nas na kredit kupilo manjše podjetje, in ne razumemo, zakaj bi kdo dopustil, da bi podjetje kupovalo samo sebe za drugega kupca, četudi od zunaj,« je jasen Tomaž Kumer. Pravi, da bi bilo najbolje, če bi država končno dojela, da so dobro podjetje in dobra naložba, in jih ne bi več silila v prodajo v trenutku, ko je to najslabša možnost.

Tudi v sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije ne spreminjajo svojih negativnih stališč do slabe banke in odnosa države do prodaje državnih podjetij, pri čemer je glavni cilj prodaje izključno najvišja možna cena, ki bi pokrila čim večji del luknje v državnem proračunu. »Ne nasprotujemo prodaji podjetij, kjer ima svoj delež tudi država, a nas moti, da državi ni mar, kaj se bo zgodilo s podjetji po prodaji,« opozarja sekretarka Sonja Kos in dodaja, da država ne dojame niti tega, da bodo tudi odpuščeni delavci na njenih plečih.