»Program oblikovalec kovin uvajamo dve leti po tem, ko so nas delodajalci iz naše regije pozvali, naj ga uvedemo, saj jim primanjkuje tehnično usposobljenih delavcev,« pojasnjuje ravnateljica Gimnazije in srednje šole Kočevje Meta Kamšek. Ministrstvo je ta program v Kočevju ukinilo pred šestimi leti. Število vpisanih je namreč iz leta v leto padalo in na koncu padlo pod kritično mejo.
Vpis spodbujajo s štipendijami
A so direktorji kočevskih in ribniških podjetij, ki jim primanjkuje kovinarjev, stopili skupaj in se zavezali k zagotavljanju kadrovskih štipendij. »Kovinarski poklic je deficitarni poklic, in to ne samo v Kočevju in Sloveniji, temveč tudi v večini zahodnih držav. Kočevje in Ribnica imata v tej tradicionalni dejavnosti še vedno uspešna podjetja. Čeprav so to le mala ali srednje velika podjetja, vsako v svojem segmentu kotira visoko v Evropi in svetu (Itas-Cas, Riko-Kor, Riko Ribnica, Fipis in Motoman), saj delež izvoza pri nekaterih dosega skoraj 100 odstotkov. Direktorji podjetij kovinskopredelovalne dejavnosti kočevsko-ribniške doline smo se že pred leti zavezali, da bomo zagotovili kadrovsko štipendijo vsem, ki se bodo želeli izobraževati v tej smeri,« utemeljuje direktor družbe Itas-Cas Zmagoslav Šega.
Na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje, kjer se tako kot na večini drugih slovenskih srednjih šol soočajo z najnižjimi vpisi v zgodovini, so se po pozivu direktorjev lotili dela. »Motivirali smo ravnatelje, dijake smo peljali na oglede podjetij, lani maja imeli posebne roditeljske sestanke za osme razrede in letos nam je uspelo dobiti deset dijakov z njihovimi starši in štirimi delodajalci na skupnem sestanku,« povzema dveletne aktivnosti Kamškova. Potem so na šolsko ministrstvo poslali elaborat, to pa je minuli teden izdalo sklep, da lahko na šoli uvedejo program pod pogojem, da imajo podpisanih deset individualnih pogodb z delodajalci.
Kovinarstvo je zelo vsestransko
»Naše podjetje se zavezuje, da bo štipendiralo in zagotavljalo prakso vsako leto vsaj petim dijakom, ki se bodo odločili za to smer,« zagotavlja Šega. Itas-Cas, ki proizvaja predvsem avtomešalnike, zaposluje okoli 90 ljudi. Šega, ki je zagovornik dualnega sistema izobraževanja, meni, da bi morala praksa predstavljati vsaj tretjino šolskih ur. Dodaja: »Kovinarstvo je pozneje po svoji specializaciji izredno pestro, saj omogoča različne usmeritve in tudi zaposlitve. Oblikovalec kovin – ključavničar lahko postane varilec, monter strojev in tako dalje, oblikovalec kovin – strugar pa rezkalec, brusilec itd. S pridobljenimi izkušnjami je ta poklic zaposljiv skoraj v vseh industrijah.«
Na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje (gimnazija se je pred dvema letoma združila s srednjo šolo v en zavod), kjer imajo pouk v dveh stavbah, so letos z obnovo »srednješolske« stavbe pridobili najsodobnejšo lesarsko delavnico. Zato in zaradi spremembe miselnosti učencev in staršev menijo, da jim bo uspelo tudi z lesarskim tehnikom. Zato bodo jeseni uvedli oba programa.
