Koristna poletna energija
»Študenti imamo avgust precej prost in odlično je, da se takrat nekaj dogaja v našem mestu in ni treba vedno v Ljubljano. Kamnik vsaj v času Kamfesta ni več mesto duhov in vsi imamo nekaj od tega dogajanja. Nekateri se pridejo predstavit, drugi gredo vsaj malo ven, tretji pa tako tudi nekaj zaslužimo,« je povedala Urška Desnica, ko smo jo v soboto zmotili med pripravami na večerni koncert na idilični lokaciji na Malem gradu, zaradi katere se Kamfesta drži ime festival z razgledom. Takšnim in drugačnim, pravijo v društvu Priden možic, ki na program uvršča čim bolj raznolike in ne prav vsakdanje dogodke.
»Začelo se je tako, da smo čutili, da imamo, potem ko smo začeli upravljati kamniški kulturni dom, poleti še vedno dovolj energije, da kaj naredimo. Pa poskusimo z mestnim poletnim festivalom, smo rekli,« se je začetkov dotaknil programski vodja Goran Završnik in priznal, da so se zgledovali po festivalih, kot sta Lent in Trnfest, sicer pa so korenine društva v uličnem teatru, tako da jim je blizu delati festival s stališča ulične publike. A na začetku se ta ni začel na ulici, ampak kar na hribu sredi mesta. »Bili smo mladi, zagnani in oder smo gor prinesli kar na lastnih hrbtih,« se je še nasmejal lepim spominom.
Čeprav obiskovalec tega na občuti, je imel tudi Kamfest letos na voljo manj sredstev kot v zadnjih letih. A to ni nič dramatičnega, ni vse v denarju, je prepričan direktor festivala Rok Kosec, ki je še nadaljeval: »Naša prednost je, da gre za organski festival. Ne delamo ga za preživetje samih sebe, ampak iz vizije, ki gre še naprej.« V to vizijo spada tudi vključenost lokalne skupnosti in letos so se še bolj kot v preteklih letih oprli na prostovoljce, vendar ne le na tuje v okviru sodelovanja z zavodom Voluntariat, ampak tudi na domače.
Mladi z veseljem pomagajo
»Zakaj sem se pridružil? Ker se šola še ni začela in rajši kot da ležim doma, pridem naredit kaj koristnega. Festival je pomemben za vse nas, ob tem pa spoznaš tudi veliko novih ljudi,« je odgovoril srednješolec Vid Maunaga, ki je dober primer tega, da je treba mladim samo dati priložnost. »Včasih pozabljamo, da bi mlajši radi pomagali in jih nihče ne povabi zraven. Mi smo objavili vabilo na facebooku in odziv je bil neverjeten. Zdaj imamo skoraj težavo, kako usklajevati prostovoljce,« se je nasmejal Kosec, ki dela tudi v kamniškem mladinskem centru, kjer so mladi sami razvili tudi Kamfestovo aplikacijo za pametne telefone.
Opozarjajo na prazni KIK
Kamfest od vsega začetka deluje tudi s pomočjo kamniške občine, ki naj bi mu vsako leto namenjala več sredstev, predvsem pa pozornosti. Srečo imajo tudi z zvestimi sponzorji, ki so večinoma iz vrst lokalnih podjetij, je povedal Kosec: »Zelo so odzivni. Z lokalnim avtobusnim podjetjem Kambus smo se pred leti dogovorili celo za brezplačen prevoz iz Ljubljane in okoliških občin, tako da nihče nima izgovora, zakaj ne priti na Kamfest.« Lani so za podaljšanje turistične sezone začeli organizirati še Kamnik po Kamfestu, kjer je poudarek na angažiranju lokalnih gostincev, sploh v starem mestnem jedru. »Ne želimo si finančnega prispevka, ampak da se sami čim bolj potrudijo s svojo ponudbo. Tako v času festivala kot po njem, saj moramo vsi pripomoči k obuditvi nekdaj priznanega turističnega mesta,« je pojasnil direktor Kosec, zadovoljen z dozdajšnjim odzivom.
Kot je v navadi, so letos organizatorji znova presenetili z novim prireditvenim kotičkom, s katerim dajejo Kamfestu tudi družbenokritično noto. V okviru nekdanje Kemijske industrije Kamnik (KIK), ki je nedavno odprla svoja vrata, so si v KD Priden možic izbrali nekdanjo upravno stavbo na območju nekdanje kamniške smodnišnice, ki se ga drži ime Katzenberg. Po dogovoru s podjetjem Iskra mehanizmi so zavihali rokave, prijeli v roke kose in drugo orodje ter očistili povsem zaraščen atrij dvorca, kamor so nato umestili gledališki oder. »Z vsemi svojimi izkušnjami trdim, da gre za najboljši prireditveni prostor z izvrstno akustiko 50 kilometrov okoli,« je iskren Završnik. Kosec pa ga je dopolnil: »KIK je v Kamniku tabu tema in glede na to, da je tam še za eno celo mesto prostora, ki se zdaj prazni, želimo izpostaviti vprašanje, kaj bomo zdaj Kamničani naredili s tem prostorom.«
Kamfest je bil v preteklosti denimo že sprožilec nove zgodbe v primeru Keršmančevega parka. Ta je bil prej zaraščen in neprivlačen, po njihovem posegu pa je postal priljubljena točka, v njem vadijo jogo in podobno, sploh pa je to postal prostor za mlade družine in zato je tudi tradicionalno prizorišče Kamfestovega otroškega programa.
