Novakova je kot razlog, da so se v NSi odločili za pripravo omenjenega zakona, izpostavila, da je pokop temeljno civilizacijsko načelo ter da ima vsak človek pravico do dostojnega pokopa, do groba in spomina. Po njenih besedah so k pripravi zakona pristopili dobronamerno in ne želijo spodbujati ideološkega boja, temveč pokopati »naše mrtve«. »Vsi so naši, ne glede na to, na kateri strani so bili,« pravi Novakova in napoveduje, na bo zakon umaknila, če bo povzročal nove delitve.
Vstopni kamen na poti reševanja
V NSi si namreč želijo, da zakon ne bi bil kamen spotike, pač pa vstopni kamen na poti reševanja tega problema in preizkusni kamen za novo politično kulturo. Po besedah Novakove gre za simbolno gesto, ki bi pripomogla tudi k praktični izpeljavi dostojnega pokopa in je lahko korak na poti k spravi. Ob tem opozarja, da zakon ne pomeni abolicije oziroma spregleda odgovornosti tistih, ki so krivi za zunajsodne poboje.
Novakova je še pojasnila, da gre za tehnični zakon, ki rešuje način pokopa na različnih lokacijah in obeležitve grobišča. Po njenih besedah je tudi pomembno, da se grobišča zapišejo v register in so zato varovana. Predlog ne določa, kakšni napise bi morala nositi spominska obeležja, predvideva pa posebno proračunsko postavko v višini milijon evrov na leto.
Urejanje na civilizacijski način
Kot je dodala, je predlog usklajen z mednarodnim humanitarnim pravom in določili Ženevske konvencije, s predlogom pa se približujejo ureditvam, ki jih imajo druge države EU. Skrajni čas, da tudi Slovenija to problematiko uredi na civilizacijski način, poudarja Novakova, ki ocenjuje, da država sicer ne more normalno delovati.
Zato v NSi pričakujejo, da bo osnutek dobil širšo podporo med parlamentarnimi strankami, saj je večina strank izrazila željo, da se to področje uredi. Konkreten predlog bodo drugim poslanskim skupinam predstavili v januarju.
