Pogovori, polni vsebine
Kot je po današnjem drugem krogu koalicijskih usklajevanj v izjavi novinarjem pojasnil Cerar, so bili pogovori polni vsebine. Za »dober znak« je označil tudi odločitev ZL, da želi biti konstruktivna opozicija in da torej obstaja možnost sodelovanja pri posameznih projektih. »Vse te stranke so za zdaj odprte pri možnosti, da pride do koalicijskega sporazuma, je pa do tja še dolga pot, ker je treba natančno iti skozi vse te vsebine in ugotoviti, ali se lahko v bistveni meri vendarle ujamemo,« je dejal in izrazil prepričanje, da bo ustanovna seja DZ uspešna.
Najbolj realno je sicer po Cerarjevih besedah možnost vstopa v koalicijo izrazila DeSUS. Dogovorili so se tudi, da bodo kandidata za predsednika DZ predlagali iz vrst te stranke, in sicer Erjavca, ki je tudi potrdil, da kandidaturo sprejema, je pojasnil Cerar.
Za Cerarja je tudi razumljivo in »normalen del procesa« dejstvo, da so vse stranke imele pripombe na delovni osnutek koalicijske pogodbe. Pogovore bodo zato nadaljevali na podlagi njihovih pisnih pripomb in s pomočjo programskih skupin strank.
Židan: Imam občutek, da se bomo lahko dogovorili o bistvenih elementih socialne države
Predsednik SD Dejan Židan je danes povedal, da so osnutek koalicijske pogodbe pregledali, kolikor je bilo v tem kratkem času mogoče. V SD so ocenili, da je kot gradivo primeren za nadaljnjo razpravo, a da manjkajo »bistvene zadeve s področja socialne države in nekaterih drugih področij, pomembnih za socialdemokrate«. Ponovil je, da bodo v SD konstruktivni v vsakem primeru - tako v koaliciji kot v opoziciji, a dodal, da ima vendarle občutek, da se bodo lahko dogovorili o »bistvenih elementih socialne države«, ki da jih v trenutnem osnutku ni.
Pričakovali več predlogov in pobud NSi
Kot je po sestanku s predsednikom SMC Mirom Cerarjem pojasnila predsednica NSi Ljudmila Novak, so v NSi podrobno preučili osnutek koalicijske pogodbe, ki jim ga je posredovala SMC. Poiskali so stične točke in videli tudi razlike. Po oceni NSi v osnutku manjkajo konkretni reformni predlogi, prav tako vsebuje premalo konkretnih rešitev glede na priporočila Evropske komisije.
Novakova je v osnutku pričakovala več predlogov in pobud NSi, a po njenih besedah Cerar zagotavlja, da so možnosti za pogajanja še vedno odprte. Zato bodo do prihodnjega tedna na osnutek dali pisne pripombe in videli, v kolikšni meri jih bo SMC upoštevala. Nato bo zasedal svet NSi, ki bo tudi dokončno odločil o morebitnem nadaljevanju pogajanj in vstopu v koalicijo, ki je torej še vedno mogoč. »Če bomo zadeve spogajali tako dobro, da bodo sprejemljive tudi za naše organe, je koalicija možna, v nasprotnem primeru bomo konstruktivna opozicija,« je pristavila Novakova.
Ponovila je, da se stališča SMC in NSi razlikujejo na več področjih, med njimi sta denimo privatizacija državnih bank in tudi uvedba nepremičninskega davka. Slednjemu namreč v NSi nasprotujejo, razen v primeru, da bi bil uveden v okviru sedanjega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Strinjajo se tudi s tem, da je treba urediti evidence.
ZL kot socialistična opozicija
Združena levica bo socialistična opozicija, je po današnjih pogovorih z najverjetnejšim mandatarjem Mirom Cerarjem napovedal predstavnik ZL Luka Mesec. Tako so se po njegovih besedah odločili zlasti zaradi povsem različnih pogledov na gospodarsko politiko, v osnutku koalicijske pogodbe pa pogrešajo tudi celosten koncept razvoja slovenske družbe.
Mesec je pojasnil, da so pogovori potekali po pričakovanjih. Skupaj so pogledali ključne dele osnutka koalicijske pogodbe, ki so jo prejeli zjutraj. Po oceni ZL je osnutek napisan preveč razdrobljeno. »Po področjih so našteti določeni ukrepi, manjka pa neka rdeča nit,« je poudaril.
ZL in SMC na različnih bregovih glede gospodarstva
V ZL so danes želeli izvedeti, kakšen je celosten koncept razvoja slovenske družbe, kot ga vidi SMC, a jasnih odgovorov po besedah Mesca niso dobili. Prav tako pa se v stranki ne strinjajo s predvideno gospodarsko politiko, pri kateri so »na popolnoma različnih bregovih«.
Potencialna vlada Mira Cerarja namreč zagovarja privatizacijo, ZL pa je proti njej. Mesec je pojasnil, da so se v SMC izrekli o tem, da »bodo privatizirali vse razen infrastrukture«.
Obenem pa osnutek sploh ne omenja dolžniškega vprašanja kot enega najbolj perečih vprašanj za naslednji mandat. SMC glede tega vprašanja ni ponudila nobenih odgovorov niti nastavkov zanje, je povedal Mesec.
ZL in SMC blizu glede zdravstva
Predvsem iz teh dveh razlogov gre ZL v opozicijo, bodo pa po njegovih napovedih podpirali vse predloge, ki bodo v korist ljudi. Eno od področij, pri katerih bi se po oceni Mesca lahko zedinili, je zdravstvo. Tu so namreč upoštevani koncepti, ki bi jih v ZL predlagali tudi sami, denimo popolna ločitev javnega in zasebnega zdravstva, ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ureditev sistema javnih naročil.
Zato so se tudi dogovorili, da se konec avgusta z morebitno vlado ponovno sestanejo in skušajo poiskati projekte, pri katerih bi lahko sodelovali. Vlada pa bo odprla tudi projektno pisarno, v kateri bo imela tudi opozicija možnost podajati svoje predloge.
Za Tonina osnutek nesprejemljiv, v SD še preučujejo pogodbo
Sedanji vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin, ki je bil v parlament vnovič izvoljen, pa je bil do osnutka koalicijske pogodbe bolj oster. Kot je dejal za Delo, je osnutek zanje nesprejemljiv.
Tudi v SD še preučujejo osnutek koalicijske pogodbe, prva stališča bodo oblikovali do okoli 16. ure. Predsednik stranke Gregor Židan je še pojasnil, da je za četrtek sklical predsedstvo stranke, ki bo odločilo, ali naj nadaljujejo pogovore za vstop v koalicijo. O vstopu bodo odločali pozneje, če bodo pogovore nadaljevali in sodelovali pri končni koalicijski pogodbi.
»Največji piarovski dosežek tega stoletja«
Potem ko je v javnost pricurljal osnutek koalicijske pogodbe, so v ZSSS že sestavili seznam opozoril in predlogov, ki ga bodo danes posredovali vsem potencialnim koalicijskim strankam. Med drugim ostro nasprotujejo uvedbi socialne kapice. To je »največji piarovski dosežek tega stoletja«, ki bi dodatno prizadel temelje socialne države, verjamejo.
V okviru predstavitve stališč se je predsednik ZSSS Dušan Semolič najprej ostro obregnil ob uvedbo socialne kapice oz. omejitev socialnih prispevkov navzgor, ki jo v delni obliki načrtuje tudi SMC.
»Ideja uvedbe socialne kapice je največji piarovski dosežek tega stoletja,« je dejal in pojasnil, da njeno ime neupravičeno napeljuje na socialo. V resnici bi s socialno kapico pridobili le najbogatejši, bankirji in menedžerji, in to za ceno dodatnega pritiska na socialne pravice oz. najrevnejše, je poudaril. Socialne blagajne naj bi namreč ta način izgubile do 200 milijonov evrov.
Imajo pa v ZSSS več drugih predlogov. Semolič je med njimi izpostavil zvišanje davka od dohodka pravnih oseb s 17 na 20 odstotkov, saj da je Slovenija pri obdavčenju kapitala močno pod povprečjem EU. Ob tem bi dopustil možnost nižje obremenitve za podjetja, ki bi dobiček dokazljivo usmerjala v nova kakovostna delovna mesta.
Pričakujejo, da bo nova vlada spoštovala socialni dialog
Predsednik ZSSS se je zavzel tudi za gospodarsko strategijo, ki bi ustvarila prijazne pogoje za velika industrijska podjetja, kar pomeni, da bi se jim pomagalo, tudi ko bi bila v težavah, »a ne s stečaji in razprodajami«.
Na področju privatizacije predlagajo spremembo prevzemne zakonodaje, tako da bi ta delavce zaščitila že pred uradnim prevzemom ter da bi preprečila financiranje prevzema na račun prevzemne tarče. Glede na to, da država, ko je podjetje enkrat prodano, nima pravih instrumentov, da bi posegla v kršitve prevzemnih dogovorov, si želijo tudi uveljavitve pravice veta.
Na področju zdravstva je Semolič znova izrazil željo po združitvi dopolnilnega in obveznega zdravstvenega zavarovanja ter ukrepe zoper podaljševanje čakalnih vrst. »Zdravje ne more biti odvisno le od premoženjskega stanu,« je prepričan.
Spregovoril je še o socialnemu partnerstvu, pri čemer je izrazil pričakovanje, da bo nova vlada spoštovala socialni dialog in ga omogočila o vseh ukrepih, ki posegajo v pravice delavcev in socialo. To je jamstvo za njen uspeh, je sklenil.
