Državni zbor bi moral do konca lanskega leta sprejeti izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki ga je naša država maja lani zapisala v ustavo. Vendar se to ni zgodilo, zaradi česar je SDS zagrozila z ustavno obtožbo predsednice vlade in ministrske ekipe. A so odločitev, ali bodo ustavno obtožbo res vložili, odložili na danes, ko se premierka Alenka Bratušek na to temo sestane s predsedniki in vodji poslanskih skupin vseh parlamentarnih strank.
Finančno ministrstvo je sicer že oktobra lani zagotavljalo, da je delovni osnutek zakona o fiskalnem pravilu v sklepni fazi usklajevanj in ga bodo v kratkem poslali v nadaljnjo proceduro. Vse do danes pa do obravnave v vladi ni prišlo. So pa v torek delovni osnutek prejele vse poslanske skupine. Kot je mogoče slišati, želi vlada besedilo najprej politično uskladiti, saj je za njegov sprejem potrebna dvotretjinska večina poslancev.
Upravičene izjemne okoliščine ali opravičilo za izogibanje
Maja lani sprejeti ustavni zakon je določil, da morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. Ob tem je navedeno, da se lahko od tega načela začasno odstopi samo v za državo izjemnih okoliščinah, ki jih mora določiti izvedbeni zakon. V delovnem osnutku tega zakona sta določena dva razloga, zaradi katerih je mogoče pri načrtovanju proračunov odstopiti od načela srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Eden so naravne in druge nesreče, ki imajo pomembne posledice na finančno stanje države oziroma njenih enot. Drugi razlog pa je »obdobje znatnega poslabšanja gospodarskih razmer«. To pa po navedbah v osnutku zakona nastopi, ko je zaradi upadanja gospodarske rasti skupno nominalno krčenje gospodarstva v treh zaporednih letih več kot dvoodstotno.
Po napovedih v nekaterih strankah bo prav o tem določilu na današnjem sestanku pri premierki največ razprav. Tako bosta podrobnejša pojasnila tega člena zahtevala predsednica in vodja poslanske skupine NSi. »Bojimo se, da bo vlada iskala neke okoliščine kot opravičilo, da se lahko izogne načelu srednjeročne uravnoteženosti,« nam je dejal poslanec NSi Jožef Horvat.
Poostren vladni režim
V osnutku zakona je tudi določeno, da zadolževanje za pokrivanje nenačrtovanih nujnih izdatkov ali za pokrivanje izpada prihodkov državnega proračuna, ki so nastali zaradi omenjenih izjemnih okoliščin, odobri državni zbor z zakonom, ki se sprejema z večino glasov poslancev. Je pa zadolževanje dopustno le, če proračunov države ni mogoče uravnotežiti s porabo presežkov sredstev iz preteklih proračunskih obdobij, povečanjem prihodkov ali z racionalizacijo porabe.
Vlada je v predlogu zakona hkrati določila prehodno obdobje za čas, ko srednjeročni fiskalni cilj še ni dosežen. To se Sloveniji izteče do leta 2017. V tem obdobju bo obseg izdatkov omejen tako, da bo doseženo postopno zniževanje primanjkljaja v skladu z dinamiko, kot jo predvideva Pakt za stabilnost in rast. Za znižanje izdatkov mora vlada pripraviti seznam ukrepov in takoj ko ugotovi odstopanje od začrtanih izdatkov, seznam ukrepov posredovati v državni zbor.
Ta ima za sprejem predlaganih ukrepov tri mesece časa, če jih ne sprejme, pa bo začel z naslednjim mesecem veljati »poostren režim« po vladnem scenariju. Vse pravice, ki so delno ali v celoti financirane iz državnega proračuna, in vsi izdatki v sprejetih proračunih neposrednih ali posrednih proračunskih uporabnikov bi se zmanjšali, in sicer v obsegu, ki bi ga določila vlada. Edini izdatki, ki jih obveznost znižanja ne bi doletela, so izdatki za servisiranje javnega dolga in plačila v Evropsko unijo.
Državo je treba spraviti v red
V večini strank sicer včeraj delovnega osnutka fiskalnega zakona še niso želeli komentirati, saj da ga še niso dodobra preučili, ali pa smo lahko slišali predvsem splošna zavzemanja za uresničitev načela srednjeročne uravnoteženosti. »Zavezati se moramo, da na leto ne bomo ustvarjali tri ali štiri odstotke BDP primanjkljaja skozi tekočo porabo, kar počnemo sedaj. Z reformno usmeritvijo moramo omejiti državno porabo, na drugi strani pa sprejeti ukrepe za gospodarsko rast,« je poudaril predsednik SLS Franc Bogovič.
Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa želi dobiti čim več podatkov, kako so javne finance uravnotežili v drugih državah, kjer so tudi uvedli fiskalno pravilo. Kot pravi, vidi minister za finance možnost za uravnoteženje predvsem na odhodkovni strani, DeSUS pa se z zmanjševanjem pokojnin, socialnih transferjev... ne bo strinjal in ocenjuje, da je treba predvsem pogledati, kaj je mogoče narediti na prihodkovni strani.
V največji opozicijski stranki SDS so nam včeraj dejali, da bodo s komentiranjem osnutka fiskalnega zakona počakali na današnji sestanek pri premierki. Prav tako nam ni uspelo izvedeti, ali še razmišljajo o ustavni obtožbi proti vladi oziroma v kakšnem primeru jo bodo vložili. A ustavni obtožbi tudi v preostalih dveh opozicijskih strankah niso ravno naklonjeni. V NSi bi za zdaj vladi za zamudo dali »odpustek«, saj ustavne obtožbe ne ocenjujejo kot produktivne. Tudi SLS, kjer sicer poudarjajo, da vlada nedopustno krši ustavo, se zdi najpomembnejše, »da se državo spravi v red«.
