Alenka Bratušek bo danes odstopila z mesta predsednice vlade. Po sobotnem sestanku s predsedniki koalicijskih strank se je zavzela za čimprejšnje predčasne volitve. »Kdaj bodo, v tem trenutku ni več v rokah Alenke Bratušek, temveč poslank in poslancev,« je žogico vrnila parlamentarnim strankam, ki so ji v preteklih dneh očitale, da ne drži pred kongresom PS dane besede o odstopu in da onemogoča čimprejšnje predčasne volitve. Če bi se vsi možni predlagatelji odpovedali pravici predlagati mandatarja, bi bile lahko po oceni Bratuškove predčasne volitve še pred julijem. »Prvi možni rok je tudi še 22. junij,« je dejala.
Virant ponosen na policijo
Če bi bile volitve junija, bi to po besedah prvaka DL Gregorja Viranta pomenilo, da lahko nova ministrska ekipa začne delati že septembra. Kot notranji minister je ponosen zlasti na delovanje policije v tem mandatu, saj je ta po njegovem prepričanju narekovala tempo boja proti gospodarskemu kriminalu in korupciji. »Morda je to tudi eden od razlogov, da so to vlado zrušili,« je dodal prvak DL.
Da je odločitev o premierkinem odstopu odgovorna, se je strinjal tudi prvi mož SD Igor Lukšič. V DeSUS so s svojim delom v vladi zadovoljni, saj jim je po besedah predsednika stranke Karla Erjavca uspelo ohraniti pokojnine in regres za upokojence. »Upam, da se bo DeSUS lahko tudi v prihodnje zavzemal za te stvari,« je pogled v prihodnost že usmeril Erjavec.
Začasna vlada kar do konca leta?
Vlada bo po tistem, ko se bo državni zbor na seji seznanil s premierkinim odstopom, kar naj bi se predvidoma zgodilo v sredo ali četrtek, opravljala tekoče posle. Ali bo to počela le do septembra, kot je napovedal Virant, ali morda celo do konca leta, je odvisno od tega, katera pravna razlaga bo pretehtala oziroma ali so volitve glede na določila v ustavi in poslovniku državnega zbora pred počitnicami sploh mogoče. Da bi lahko bile že 22. junija, bi jih namreč morali razpisati do 13. maja, kar pa se zdi skoraj neizvedljivo.
Da bi bile volitve med šolskimi počitnicami, na primer julija, pa več naših sogovornikov tako iz pravniških kot političnih vrst ocenjuje kot nesprejemljivo. Ob tem opozarjajo, da je ustavno sodišče – resda v primeru referenduma – odločilo, da glasovanje v času praznikov in počitnic otežuje učinkovito uresničevanje pravice glasovanja. In dodajajo, da bi bilo še bolj sporno, če bi bile v počitniškem času izpeljane državnozborske volitve, ki so »po teži odločitve še usodnejše kot referendum«. Zato bi se po vsej verjetnosti takšna odločitev znašla na ustavnem sodišču.
Tudi datum predčasnih volitev na ustavno sodišče?
Da bi bil v primeru volitev v juliju ali avgustu pa tudi v primeru hitenja lahko sprožen ustavni spor in bi »volitve na ustavnem sodišču padle«, meni tudi predsednik parlamenta Janko Veber. Zato takšne odločitve odsvetuje, saj bi se lahko politična nestabilnost še povečala, politična kriza pa zavlekla ne le za nekaj mesecev, temveč celo za kakšno leto.
Tako je v političnih krogih slišati, da bi bil v primeru, če volitev ni mogoče izpeljati pred poletnimi počitnicami, najprimernejši datum konec septembra ali v začetku oktobra. A ni jasno, kako bi jih lahko tedaj izvedli, saj bodo – opozarjajo poznavalci – z današnjim premierkinim odstopom začeli teči roki, po najdaljših možnih pa bi bile volitve konec avgusta oziroma v začetku septembra. To bi bilo prav tako sporno, saj bi postopki oziroma volilna kampanja potekali v počitniških mesecih. »Vse te dileme se pojavljajo,« pravi Veber in predvideva, da bo potrebnih kar nekaj posvetovanj in pravnih mnenj, da jih bodo razrešili.
Predsednik republike lahko pohiti
Po razlagi ustavnega pravnika Igorja Kaučiča bi bilo mogoče predčasne volitve najhitreje izpeljati v prvi polovici julija. Kot pravi, ustava in poslovnik državnega zbora v primeru odstopa predsednika vlade rokov, v katerih lahko predsednik republike, poslanske skupine ali najmanj deset poslancev predlagajo novega mandatarja, ne določata. Tridesetdnevni rok, ki ga izpostavljajo nekateri, je po njegovih besedah predpisan le pri neizglasovani zaupnici vladi in pri oblikovanju vlade po volitvah. Zato mora po Kaučičevem mnenju predsednik republike po odstopu premierke opraviti posvetovanje z vodji poslanskih skupin. Če ti pa tudi predsednik sam ne predlagajo kandidata, lahko prek predsednika parlamenta pozove poslance, naj se v razumnem roku izrečejo, ali bodo koristili možnost predlaganja mandatarja. Če te namere ne bi izkazali, bi lahko predsednik republike razpustil državni zbor in razpisal predčasne volitve. Od dneva razpisa volitev do njihove izvedbe nato ne sme preteči manj kot 40 in ne več kot 60 dni.
Pravni strokovnjak Rajko Pirnat pa poudarja, da je postopek po odstopu predsednika vlade še nekoliko daljši kot v primeru neizglasovane zaupnice vladi, saj se po odstopu uporabljajo določila, ki veljajo pri rednem postopku imenovanja nove vlade. Predsednik republike ima po prenehanju mandata predsednika vlade največ trideset dni časa, da predlaga kandidata za novega premierja. Pirnat je prepričan, da se Pahor temu ne more odpovedati, saj ne gre za njegovo zasebno pravico, temveč za javno dolžnost. Lahko pa predsednik republike pohiti in v nekaj dneh opravi posvetovanja z vodji poslanskih skupin ter državni zbor obvesti, da tudi po posvetovanju ne more oblikovati predloga. »To pa mora narediti resno. Ustava je napisana tako, da v čim večji meri zagotavlja stabilnost vlade in državnega zbora, ne pa da prihaja kar naprej do predčasnih volitev,« poudarja profesor na ljubljanski pravni fakulteti.
Pirnat: Nobene pametne rešitve ni
Ko se poslanci s predsednikovo odločitvijo seznanijo, nastopi štirinajstdnevni rok, v katerem lahko kandidata predlagajo tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. Če bi se 81 poslancev pisno odpovedalo možnosti predlagati mandatarja, bi ta rok po mnenju nekaterih lahko skrajšali. A Pirnat opozarja, da se ta izračun ne izide, saj obstajajo tudi poslanske skupine, ki imajo manj kot deset poslancev, prav tako se mu zdi neverjetno, da bi uspeli pridobiti podpise vseh poslancev. Pred razpustitvijo parlamenta obstaja še možnost, da se poslanci v 48 urah odločijo tudi za tretji krog glasovanja.
V primeru hitrih rokov bi torej po omenjeni razlagi volitve padle v sredino ali drugo polovica julija, kar pa bi bilo po Pirnatovem prepričanju zelo neprimerno, saj je to že za čas počitnic. Po najdaljših rokih pa bi bil datum volitev konec avgusta oziroma v začetku septembra. »Položaj je zelo zagaten,« ocenjuje. Na vprašanje, ali ima vendarle kakšen recept za izhod iz te zagate, pa odgovarja: »Ne, recept je obstajal, preden se je PS odločila tako, kot se je. Sedaj ni nobene pametne rešitve.« Po Pirnatovem prepričanju situacija ne bi bila nič kaj drugačna, če bi premierka odstopila takoj po kongresu PS, saj morajo z ustavo in poslovnikom določeni roki teči. Bi bilo pa dobro, če bi razmislili, kdaj bi bil primeren datum za odstop.
Podpora strank s figo v žepu
Odgovora predsednika republike Boruta Pahorja na vprašanje, kako se bo lotil omenjenih težav, nismo dobili. Sporočil je le, da je pri uspešnem premoščanju politične negotovosti dolžan prevzeti in nositi vso odgovornost, ki mu je naložena z ustavnimi pooblastili. »Kot predsednik države pa sem se pripravljen zelo potruditi, da zlasti v tem času gradimo na vsem tistem, kar nas združuje, in da se čim manj prepiramo o stvareh, ki nas razdvajajo,« je dodal.
Po premierkini sobotni najavi današnjega odstopa so tako rekoč vse parlamentarne stranke glasno napovedovale podporo čim hitrejšim predčasnim državnozborskim volitvam. Po mnenju nekaterih predvsem zato, ker so ocenile, da je možnost za volitve še pred poletnimi počitnicami sila majhna. Edina stranka, ki je priznala, da nima želje po predčasnih volitvah, je bila Pozitivna Slovenija. Njen prvak Zoran Janković, ki v soboto ni skrival nezadovoljstva, ker ga na sestanek premierke s predsedniki koalicijskih strank niso povabili, je namreč vztrajal, da bi sedanja vlada ostala, a pod pogojem, da začne uresničevati program PS. Ker Bratuškova in koalicijski partnerji tega niso sprejeli, pa se je tudi on strinjal, da so predčasne volitve že junija. Zagotovil je, da kandidata za novega mandatarja PS ne bo predlagala.
Volilci naj premislijo
Nad volitvami pred poletjem tudi v novonastajajočih strankah oziroma civilnih združenjih, ki razmišljajo o nastopu na njih, niso navdušeni. Kot pravi predsednik društva Verjamem Igor Šoltes, bi bilo mogoče sklepati, da je hitenje usmerjeno prav proti tem strankam in da je v ozadju želja, da se na političnem prizorišču nič ne spremeni, le številčno nekoliko prerazporedi. A je prepričan, da je to »račun brez krčmarja«. Društvo Verjamem, ki se bo takoj po evropskih volitvah preoblikovalo v stranko, bo po njegovih besedah pripravljeno tudi na morebitne državnozborske volitve konec junija ali v začetku julija. Da je hitenje očitno usmerjeno proti novonastajajočim strankam, se strinja tudi Miro Cerar. Njihovo civilno združenje bo konkretne odločitve o nadaljnji poti sprejelo ta teden.
Alenka Bratušek pravi, da bi bile predčasne volitve pred poletjem po njenem prepričanju najboljša rešitev za državo; »ne za Alenko Bratušek, ne za katero koli stranko, tudi ne za nove stranke ali stranko, ki jo vodi pravnomočno obsojen predsednik«. Razpis volitev pa ni v njenih rokah, pravi. Na vprašanje, kako bo šla po izstopu iz PS na prihajajoče volitve, je dejala, da se bodo o nadaljnji politični poti najprej pogovorili s poslanci in drugimi, ki jo podpirajo.
