Evropska poslanka Romana Jordan (Evropska ljudska stranka), sicer jedrska strokovnjakinja, je v parlamentu nazadnje kot poročevalka pretresala besedilo sprememb direktive, s katerimi želi evropska komisija izboljšati jedrsko varnost v državah članicah po katastrofi v japonski Fukušimi. Vsakih osem let bodo sedaj potekali varnostni pregledi na jedrskih objektih, preverjalo se bo nacionalno zakonodajo in upravni organ. V tem novem predlogu je evropski parlament sprejel tudi idejo, da se opravljajo tematski pregledi vsakih šest let. »Določi se neka tema, denimo požarna varnost, nato se naredi analize in predlaga izboljšave. Na tak način se nato po celotni Evropski uniji zbližujejo varnostni standardi,« razlaga Jordanova. »Predlog komisije je bil dober, a ga je bilo treba izboljšati. Eno od glavnih načel te evropske zakonodaje je, da se vanjo vnesejo izkušnje iz jedrske nesreče v Fukušimi. Nacionalni upravni organ, kar je pri nas agencija za jedrsko varnost, mora biti neodvisen in zelo močen. Imeti mora vse pristojnosti, da poskrbi za izvajanje zakonodaje s tega področja,« je dejala.
Jasna opredelitev pristojnosti
Iz predlogov Jordanove za spremembe predloga komisije je razvidno, da je jezik določil hotela narediti precej bolj odločen. »Evropska komisija je definirala kar nekaj pristojnosti na način, da je sama odgovorna za določene stvari. Skupaj z drugimi poslanci smo menili, da morajo te stvari vendarle ostati v pristojnosti nacionalnih organov. Eden od pogojev za dobro jedrsko varnost so namreč jasno definirane pristojnosti.«
Mojca Kleva-Kekuš (S&D) pa se je kot članica odbora za ekonomske in monetarne zadeve lotila teme davčnih utaj, davčnih oaz, zaradi česar so proračuni držav članic osiromašeni za 1000 milijard evrov na leto. Evropski parlament je v sredo sprejel njeno četrto poročilo o izogibanju davčnemu plačilu multinacionalk, ki delujejo v več državah. Te za zdaj s spretnim izkoriščanjem davčnih vrzeli ne plačujejo davkov v nobeni državi, kjer poslujejo. »Multinacionalke formalno ne kršijo zakonodaje, če prestavljajo dobičke iz države v državo. Težava je, ker na tem področju ni sprejeta še evropska zakonodaja.«
Nova pogajanja
Čeprav je zdaj sprejeto še četrto in zadnje poročilo Kleva-Kekuševe, to še ne pomeni, da je potrjena tudi evropska direktiva. O njej se bo na tristranskih pogajanjih znova pogajal nov sklic evropskega parlamenta s komisijo in državami članicami. Pri vprašanjih davkov si države članice od Evropske unije ne dovolijo velikega nareka.
Da bi slednjič prišlo do oblikovanja evropske davčne unije, je skeptična tudi Kleva-Kekuševa. V času priprave poročila so se pri njej zglasili tudi predstavniki Googla in Amazona, ki so ji želeli predstaviti svojo plat zgodbe. Ker se bo sedaj zakonodajni postopek zavlekel v naslednji sklic parlamenta, Kleva-Kekuševa močnejše lobiranje pričakuje šele takrat. ag