Nov državni zbor se izvoli najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega
Ustavno sodišče je od treh pobud vsebinsko obravnavalo le pobudo skupine državljanov s prvopodpisano Spomenko Hribar, a je tudi to zavrnilo kot neutemeljeno. Sodišče namreč opozarja na rok iz ustave, ki določa, da se nov državni zbor izvoli najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega.
"Navedeno pomeni, da je že ustavodajalec sam določil rok, ki je za predsednika republike zavezujoč," je zapisalo sodišče. Dodalo je, da izrecno besedilo ustavne določbe "najkasneje dva meseca" ne omogoča drugačne razlage. Gre za "pravno pravilo, ki je jasno in nedvoumno" in ga ni mogoče razlagati drugače, kot da se volilni dan v primeru razpusta DZ lahko določi samo znotraj dvomesečnega roka.
Ustavnemu sodišču se zato ni bilo treba opredeljevati do tega, ali določitev volilnega dne na drugo julijsko nedeljo pomeni le način uresničevanja volilne pravice ali gre že poseg vanjo, so na sodišču še zapisali v obrazložitvi. Tudi če bi šlo za poseg, je glede na tretji odstavek 15. člena ustave tak poseg dopusten v primerih, ki jih določa ustava, še piše v obrazložitvi.
Predsednik republike bi, če bi volitve razpisal za jesenski čas, prekršil ustavno določbo
Sodišče tako opozarja, da bi predsednik republike, če bi volitve razpisal za jesenski čas, s tem prekršil omenjeno ustavno določbo. S tem, ali je v okviru ustavno določenega dvomesečnega roka izbral najustreznejši datum, pa se ni ukvarjalo. Očitki pobudnikov se namreč ne nanašajo na izbiro datuma volilnega dne znotraj dvomesečnega roka po razpustitvi DZ.
Ob zavrženju pobude, ki sta jo vložila Andrej Magajna in Vili Kovačič, je sodišče zapisalo, da pobudnika nista priložila listin, iz katerih bi izhajalo, da sta zakonita zastopnika Krščanskih socialistov Slovenije in društva Davkoplačevalci se ne damo. Sodišče je zato štelo, da sta pobudo, ki se po navedbah ustavnega sodišča nanaša le na del odloka o razpustitvi DZ, vložila kot fizični osebi. Hkrati je ugotovilo, da se razpustitev parlamenta vedno nanaša na konkretni državni zbor in je posledica konkretnih političnih razmerij v njem samem ter med njim in vlado. Zato nima neposrednih pravnih učinkov navzven, do drugih organov ali posameznikov.
Ustavno sodišče se je razglasilo za nepristojno za presojo ustavnosti in zakonitosti akta o razpustitvi DZ
Ustavno sodišče se je tudi razglasilo za nepristojno za presojo ustavnosti in zakonitosti akta o razpustitvi DZ, ker da ni predpis, čeprav je del odloka, ki ga je izdal predsednik republike. Meni namreč, da je DZ tisti, ki lahko ugotavlja, ali je predsednik republike pri sprejemu te odločitve kršil ustavo ali zakon.
Prav tako je ustavno sodišče zavrglo pobudo, ki jo je vložil nepovezani poslanec Ivan Vogrin. Kot so utemeljili, posamezni poslanec zahteve za oceno ustavnosti predpisa ne more vložiti. Na podlagi zakona o ustavnem sodišču lahko namreč zahtevo za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, med drugim vloži tretjina poslancev.
Predsednik republike Borut Pahor je v začetku julija razpustil parlament in razpisal predčasne državnozborske volitve za 13. julij potem, ko je Alenka Bratušek kot predsednica vlade odstopila, ne Pahor ne poslanci pa niso podali kandidature za novega mandatarja.
Pahor: S sklepom ustavnega sodišča je okrepljeno upanje, da bomo politično, gospodarsko in socialno dokončno okrevali
Predsednik republike Borut Pahor meni, da je s sklepom ustavnega sodišča, ki je omogočilo volitve 13. julija, okrepljeno upanje, da bomo politično, gospodarsko in socialno dokončno okrevali. "Dejstvo, da bomo dobili vlado kmalu po poletnih počitnicah, nam sme vzbujati nekaj upanja, da bomo končno gospodar svoje usode," je dejal Pahor.
Magajna nad odločitvijo ustavnega sodišča presenečen
Predsednik Krščanskih socialistov Slovenije (KSS) Andrej Magajna je presenečen nad odločitvijo ustavnega sodišča. Magajna zatrjuje, da njihovi argumenti še vedno stojijo.
"Nad odločitvijo ustavnega sodišča sem presenečen," je v prvem odzivu za STA dejal predsednik KSS Andrej Magajna. Magajna vztraja, da so njihovi argumenti povsem pravilni in da sta rok za razpustitev parlamenta in rok predčasnih volitev napačna. "A ustavno sodišče se salomonsko vedno izogne presoji. Sploh niso presojali o tem, čemur smo mi oporekali, ampak se izgovarjajo, da niso kompetentni," je pojasnil Magajna.
Erjavec pričakoval odločitev ustavnega sodišča glede datuma predčasnih volitev
Predsednik DeSUS Karl Erjavec je takšno odločitev ustavnega sodišča pričakoval. Kot je ocenil za STA, je v interesu države, da čim prej dobi vlado s polnimi pooblastili in polno delujoč parlament.
"Glede neizkoriščenih možnosti pri predlaganju mandatarja namreč menim, da bi bilo vztrajanje nesmiselno ob dejstvu, da so vse parlamentarne in politične stranke dejale, da ne bodo ponudile kandidata za mandatarja. Tudi glede na pogovore, ki jih je imel predsednik republike, ni bilo pričakovati, da bi lahko prišlo do dogovora," je dejal Erjavec.
V PS odločitev ustavnega sodišča glede volitev pričakovali
V PS nad odločitvijo ustavnega sodišča niso presenečeni. Kot je za STA dejal poslanec Jožef Kavtičnik, so takšno odločitev v stranki pričakovali in so na volitve pripravljeni.
Ob tem je dodal, da je bila največja napaka v potezi predsednice vlade Alenke Bratušek, "ker je takoj odstopila in bodo tako volitve v času, ko so ljudje na dopustih". Vseeno pa je prepričan, da bo vse dobro potekalo. Današnja odločitev ustavnega sodišča po Kavtičnikovem mnenju ne bo vplivala na potek predvolilne kampanje in priprave PS na volitve. "Mi smo od vsega začetka v akciji in smo pripravljeni," je zatrdil.
Janša: Čim dlje bi prestavljali volitve, težje bi bile posledice
Čim dlje bi prestavljali volitve, težje bi bile posledice, je o odločitvi ustavnega sodišča glede datuma predčasnih državnozborskih volitev na Radiu Ognjišče dejal predsednik SDS Janez Janša. Povedal je, da mu ni jasno, kaj so pobudniki ustavne presoje želeli doseči ter da so tisti, ki so predlagali prestavitev datuma, zagovorniki kaosa.
Janša je za radio dejal še, da predsedniku republike Borutu Pahorju in sodišču ne preostane nič drugega kot to, da spoštujeta ustavo.
Braniselj: V DL po tihem pričakovali takšno odločitev ustavnega sodišča
V Državljanski listi (DL) so glede na pravne argumente po tihem pričakovali odločitev ustavnega sodišča, da omogoči izvedbo parlamentarnih volitev 13. julija, je za STA povedal vodja poslanske skupine DL Rihard Braniselj. Kot je dodal, so na volitve pripravljeni, organi stranke pa se glede priprave kandidatne liste sestajajo že nekaj časa.
Braniselj je med drugim pojasnil, da bi se prilagodili vsakršni odločitvi ustavnega sodišča. Dodal pa je, da je "dobro, da imamo ustavno sodišče, da v primerih več ustavnih pravic odloči, katera v konkretnem primeru pretehta". V tem primeru je po njegovih besedah očitno "pretehtala ustavna določba, ki narekuje, da se volitve v državni zbor izvedejo čim prej in da čim prej pridemo do operativne vlade".
Židan odločitev ustavnih sodnikov vidi kot koristno za državo
Začasni predsednik SD Dejan Židan meni, da je današnja odločitev ustavnega sodišča, ki omogoča izvedbo predčasnih parlamentarnih volitev 13. julija, koristna za državo. Prepričan je namreč, da Sloveniji omogoča hitrejši izhod iz krize, do katere je prišlo zaradi vlade z omejenimi pooblastili. V SD so zato odločitve veseli.
Židan je za STA poudaril tudi, da v SD spoštujejo vsako odločitev ustavnega sodišča, ker skušajo na tak način dvigniti pravno kulturo v državi.
Bogovič meni, da bi imeli v primeru jesenskih volitev kaos do božiča
Predsednik SLS Franc Bogovič je današnjo odločitev ustavnega sodišča glede datuma predčasnih državnozborskih volitev pričakoval, saj so po njegovem mnenju ustavni roki za izvedbo volitev jasni. Kot je povedal v pogovoru za Radio Ognjišče, bi imeli v primeru jesenskih volitev kaos vse do božiča.
Novakova je z odločitvijo glede datuma volitev zadovoljna
Predsednica NSi Ljudmila Novak je v komentarju današnje odločitve ustavnega sodišča glede datuma predčasnih državnozborskih volitev dejala, da je zadovoljna ter da je za državo zagotovo bolje, da se volitve izvedejo čim prej. Kot je povedala za Radio Ognjišče, je bila odločitev sodišča zanjo pričakovana.
V pogovoru za omenjeni radio je povedala še, da je v tem primeru ustava nad željami in počitnicami. Ob tem je volivce pozvala, naj izkoristijo možnost zahteve za glasovanje po pošti iz tujine, če bodo 13. julija na počitnicah.
Lubej: Imeli bomo volitve brez volivcev
V Solidarnosti menijo, da bomo imeli volitve brez volivcev, ker bo večina volivcev na dopustu. Nanje bo tako padla senca nelegitimnosti, meni sopredsednik stranke Uroš Lubej, ki je bila sopodpisnica pobude za presojo ustavnosti odloka o razpisu volitev.
"Norost je, da so bile volitve razpisane na ta način. Na žalost je to norost legitimiralo še ustavno sodišče. In proti norostim se je težko boriti oz. težko se politična stranka bori proti skoraj norim odločitvam, ki smo jim priča v Sloveniji," je ocenil.