Odločitev ministrstva, ki bo škodila otrokom in stroki

Škodljiva odločba

Ta je bila tokrat v nasprotju s široko strokovno podprto odločitvijo škofjeloškega centra za socialno delo, prav tako pa ni upoštevala mnenja socialne inšpekcije, ki v nadzoru postopkov ni našla nepravilnosti. Pritrdila pa je zakoncema, ki so jima pomagali v znani odvetniški pisarni. Lahko se torej zgodi, da bomo imeli zlorabljene, posiljene, pretepene otroke, ki jih nihče več ne bo upal in uspel rešiti.

»Odločba ministrstva je ne le presenetljiva, pač pa tudi škodljiva,« je ogorčen generalni sekretar Socialne zbornice Slovenije dr. Bojan Regvar. Če v takšnih primerih stroka ne dobi podpore ministrstva, se bo to dolgoročno poznalo na njenem delu, torej pri odločanju centrov pri preostalih primerih.

Zgodba bi bila lahko uspešna

Prav tako je po njegovem mnenju to škodljivo za otroke. »Centri teh otrok in mnogih drugih ne nameravajo večno zadrževati v rejništvu, pač pa si prizadevajo, da bi matični družini pomagali urediti razmere in bi se otroci vanje lahko vrnili.« O odvzemu otrok centri ne odločajo kar tako, pač pa le pri najhujših primerih, ko drugih rešitev ni več, najpogosteje pri težavah staršev z odvisnostjo od mamil ali alkohola, pri hujših duševnih težavah, pri brezdomcih in podobno. V Škofji Loki je šlo za dva izobražena človeka, kar je primer tudi ločilo od drugih. »A center si je prizadeval za kratkotrajen poseg, ki je bil utemeljen, saj je imel vnaprejšnjo široko podporo stroke – socialne zbornice, socialne inšpekcije, varuha človekovih pravic in podobnih ustanov,« dodaja Regvar.

Poznavalci pravijo, da bi lahko trajalo le še nekaj mesecev, da bi se stvari uredile in bi se otroci lahko vrnili domov, saj sta starša pristala na psihiatrično obravnavo. Regvar pa dodaja, da bi to za vse vpletene lahko postala zgodba o uspehu, ki pa jo je ministrstvo s svojo odločbo preprečilo. Strokovnjaki v tem primeru niso iskali zadovoljstva javnosti, a sekretar zbornice se boji, da so na ministrstvu počeli predvsem to. »Bojim se, da je bila odločba ministrstva napisana predvsem zaradi iskanja všečnosti javnosti. A na žalost je zelo slab precedens, saj tako stroki kot njenim uporabnikom povzroča dolgoročno škodo.«

Centri za socialno delo se še preredko in prepozno odločajo za odvzem otroka, je prepričana profesorica na Fakulteti za socialno delo dr. Darja Zaviršek. Ko so se za odvzem odločili v škofjeloškem primeru, je bila vesela, saj je imela precej informacij, ki so pričale, da je takšna odločitev ustrezna. Ključnega pomena je bil zanjo podatek, da je najstarejša hčerka iskala zunanjo pomoč. A odločitev ministrstva, s katero se otroci vračajo domov, deklici ne daje spodbude. »Dobila je sporočilo, da ji nihče več ne more pomagati. Da bo v rokah staršev, dokler ne bo pobegnila, si kaj naredila ali se osamosvojila, če ji bo slednje v danem okolju sploh kdaj omogočeno.«

Kdo (in kako) odloča?

Sicer pa je iz virov blizu ministrstva slišati, da Ljuba Šalinger, ki je na ministrstvu napisala odločbo, ni bila nikoli zaposlena v praksi, temveč je njeno delo predvsem pisarniško. Nikoli ni videla, kako poteka odvzem otrok, delo z družino in podobno. Po naših neuradnih informacijah nima nikakršnih (ne strokovnih ne osebnih) izkušenj z družino ali otroki. Mnogim zato ni jasno, zakaj se je prav ona podpisala pod tako pomembno odločitev.

»Zato, ker je ena od treh usposobljenih za takšne zadeve,« odgovarjajo na ministrstvu in zavračajo vse špekulacije. Pojasnjujejo pa tudi, da je njihova odločitev temeljila na vsebini – iz spisa ni jasno, zakaj se je center v danem trenutku odločil za izredni odvzem in zakaj postopka ni nadaljeval po rednem postopku. Za to bi namreč morala obstajati nova (ali višja stopnja) ogroženosti otrok, ki pa je na ministrstvu niso zaznali (inšpekcija pa je ni našla, ker preverja pravilnost postopkov in strokovnega dela, ne pa vsebine).

Kot je znano, je CSD Škofja Loka družini otroke decembra odvzel zaradi zanemarjanja otrok, telesnega kaznovanja, zaradi pretirane verske vzgoje ter načina življenja, ki iz tega izhaja. Na podlagi izpovedi najstarejših otrok (13 in 12 let) svojima skrbnikoma in drugih ugotovitev je center nato sprejel odločitev o odvzemu. Postopek je potekal brez vednosti staršev, ki so jim bile (tako ocenjujejo starši in odvetniki v pritožbi) kršene številne pravice, in to v veliki meri potrjuje tudi uspešna pritožba. Ocena centra o nujnosti postopka je bila napačna, niso pa ugotovili niti posledic prekinitve medsebojne navezanosti na otroke. Za povrh se na centru niso veliko ukvarjali z dokazi, ki so bili v prid temu, da se odvzem ne bi zgodil. Kajti izkazalo se je, da starši skrbijo za zdravje svojih otrok, da jim dajejo čustveno podporo, duševno zdravje matere pa ni bilo dokazano v taki obliki, da bi bila to skupaj z drugimi ugotovitvami podlaga za odvzem. Tudi religiozna zloraba otrok ter šolanje na domu sta bila kot razloga za odvzem slabo utemeljena in še bi lahko naštevali.

Pritožba na odločitev ministrstva ni mogoča, zato so otroci že v domačem okolju. Se pa škofjeloški center za socialno delo lahko obrne na upravno sodišče, kjer lahko o tej zadevi sproži upravni spor. To pa ne pomeni, da bo v tem času družina prepuščena sama sebi. Kot so nam povedali v Skupnosti centrov za socialno delo, lahko center otroke družini ponovno odvzame, če zazna, da so ogroženi, ne glede na sedanjo odločitev ministrstva in na morebiten potek (in izid) upravnega spora. Vselej pa morajo biti postopki osnovani na povsem svežih ocenah ogroženosti otrok.

To ni nezaupnica centrom!

Ob vsem tem pa je zanimivo še, da so na ministrstvu nekateri precej presenečeni nad zgroženostjo stroke nad njihovo odločitvijo. »To ni nezaupnica centru. Naši centri za socialno delo delajo dobro, tudi v najtežjih in najbolj zahtevnih primerih, med katere spada tudi odvzem otrok,« zatrjujejo. Nikjer ne piše, da mora ministrstvo odločiti enako kot inšpekcija, saj odloča o drugih zadevah. In prav je, da možnost pritožbe obstaja, saj je to za starše edina možnost, da se preveri tudi vsebino odločitev centra za socialno delo.