Z novelama zakonov o davku na finančne storitve in o davku od prometa zavarovalnih poslov vlada išče dodatne proračunske prihodke po prenehanju veljavnosti zakona o davku na bilančno vsoto bank konec tega leta. Pri obeh davkih se bo stopnja zvišala s 6,5 na 8,5 odstotka, finančni učinki pa so ovrednoteni na 30 milijonov evrov.
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar je na vprašanje Alenke Bratušek (ZaAB), zakaj ne bi namesto zvišanja obeh davkov podaljšali veljavnosti davka na bilančno vsoto bank, odgovorila, da ta davek že zdaj ni izpolnil svojega namena - to je spodbuditi banke h kreditiranju.
"Ohranitev davka na bilančno vsoto bank ne bi pomenila dodatne spodbude za povečanje kreditne aktivnosti bank, ampak bi dodatno obremenila tiste banke, ki so bile letos in lani dokapitalizirane," je pojasnila Vraničarjeva.
Davek na finančne storitve, imenovan tudi davek na položnice, je DZ na predlog takratnega finančnega ministra Janeza Šušteršiča potrdil konec leta 2012, banke in hranilnice pa so ga začele obračunavati spomladi 2013. Lani je proračunu zagotovil 32 milijonov evrov prihodkov, letos so ti ocenjeni na 44 milijonov evrov.
Večji izplen
Davka od prometa zavarovalnih poslov, ki je bil uveden leta 1999 z uvedbo davka na dodano vrednost, ki za zavarovalnice ne velja, se bo letos v proračun steklo 63 milijonov evrov, od zvišanja davčne stopnje za dve odstotni točki pa si vlada obeta za približno 17 milijonov evrov večji izplen letno.
Anže Logar (SDS) je ob tem opozoril, da v zavarovalnicah zvišanju davčne stopnje niso naklonjeni. Vlada ne gre gospodarstvu niti malo naproti, je opozoril in predstavnike vlade vprašal, kako si z dodatnim obdavčenjem in popolno ignoranco do gospodarskih združenj predstavljajo Mramorjevo obljubo, da bo vlada povečala konkurenčno okolje gospodarstva.
Dodatne prihodke in hkrati prihranke vlada pričakuje tudi od novele zakona o davčnem postopku. Po predlogu bodo morali zavezanci, ki za izdajo računov ne uporabljajo računalniškega programa, kupiti vezano knjigo računov, pred tem potrjeno pri davčnemu organu.
"Tako bo mogoče vršiti nadzor, če se poskuša kakšen račun skriti," je povedala Vraničarjeva in dodala, da se v času od uvedbe računalniških programov, ki onemogočajo brisanje računov, vse več zavezancev vrača nazaj k ročno napisanim računom. Zaradi bolj učinkovitega nadzora nad gotovinskim poslovanjem bi lahko država pobrala pet milijonov evro več davkov letno, je ocenila.
Davčne blagajne
To je po njenih besedah tudi korak k pravim davčnim blagajnam, ki bi jih lahko uvedli 1. septembra 2015.
Med predlaganimi novostmi je izpostavila tudi možnost vročanja odločb, s katerimi se zavezancem omogoča obročno plačevanje davka, z navadno vročitvijo. Prihranke je obljubila tudi od določbe, po kateri bo Finančna uprava RS pravnim osebam, samostojnim podjetnikom posameznikom in posameznikom, ki samostojno opravljajo dejavnost, vročala dokumente preko svojega informacijskega sistema. To bo možno tudi za fizične osebe, če bodo tako želele.
V skladu z ameriškim zakonom o spoštovanju davčnih predpisov v zvezi z računi v tujini bodo finančne institucije dolžne poročati slovenskim davčnim organom informacije o strankah, ki bodo opredeljene kot ameriški davčni zavezanci. Te informacije pa bodo nato sporočene ameriški davčni upravi.
