»Morda bi širjenje aidsa lažje zajezili, če bi testiranje zaupali tudi zdravnikom družinske medicine,« nam je včeraj na podelitvi državnih odlikovanj v predsedniški palači zaupal doc. dr. Ludvik Vidmar, specialist interne medicine in infektologije, ki je pri nas oral ledino na področju odkrivanja in zdravljenja HIV-pozitivnih bolnikov ter preprečevanja širjenja pandemije aidsa. »In to v obdobju, ko nismo imeli zdravil in je pandemija povsod po svetu žela zelo visok smrtni davek med dokaj mladimi pacienti,« je dejal dr. Vidmar in dodal, da je bila pot do učinkovitega zdravila dolga več kot dvanajst let. Pravi, da je naša družba na tem področju še vedno nekoliko zapeta, čeprav imamo hkrati vrhunsko ekipo strokovnjakov, ki dosega na področju zdravljenja aidsa mednarodno zavidljive uspehe. Medaljo za zasluge pa si je Vidmar prislužil tudi za to, ker je med drugim ustanovil prvo ambulanto za testiranje krvne plazme za HIV, zagotovil anonimnost ter zaupno brezplačno testiranje in svetovanje in z vzgojo sodelavcev vztrajno zmanjševal stigmatiziranje okuženih in bolnih tudi v zdravstvenem sistemu.
Z dr. Vidmarjem je tesno sodelovala tudi prim. Majda Benedik Dolničar, specialistka pediatrinja, hematoonkologinja in vodja Nacionalnega centra za hemofilijo. Vrsto let je strokovno in predano skrbela za osebe s hemofilijo in drugimi motnjami strjevanja krvi ter sodelovala s humanitarnimi organizacijami kroničnih bolnikov s hemofilijo. Po njeni zaslugi dosega danes Nacionalni center za hemofilijo, ki obravnava otroke in odrasle, primerljivo raven z zdravstveno najrazvitejšimi državami. Bolniki, ki so bili nekdaj obsojeni na invalidnost ali izkrvavitev, živijo danes, kljub hemofiliji, zaradi celovite obravnave kakovostno in ustvarjalno življenje. Ob izbruhu virusa HIV je Benedik-Dolničarjeva pomagala preprečiti epidemijo aidsa v Sloveniji, s testiranjem prostovoljno zbrane krvi pa zavarovati vse prejemnike krvi. Kot je dejala, pa bi morali za nadaljnjo zajezitev širjenja okužb s HIV bolj odkrito in glasno spregovoriti tudi o stigmi in povedati, da lahko danes kakovostno živijo tudi bolniki z aidsom.
»Prva generacija študentov medicinske fakultete Univerze v Mariboru je diplomirala pred štirimi leti. Od skupno 342 diplomantov jih je tri četrtine že na specializaciji in kot dokazujejo pohvale zdravniške zbornice in bolnišnic, imajo naši diplomanti ustrezna znanja; ne le teoretična, tudi praktično so dovolj usposobljeni, za nameček pa imajo tudi dovolj empatije do bolnikov, kar je prav tako zasluga našega izobraževanja,« nam je včeraj zaupal dr. Ivan Kranjc, ki je opravil vizionarsko delo pri snovanju študija medicine v Mariboru in pri gradnji sodobne medicinske fakultete Univerze v Mariboru. Kranjc si želi, da bi bilo denarja za zdravstvo dovolj, saj bodo šele takrat vsi njihovi diplomanti dobili službe.
Čebelarska zveza že 140 let skrbi za ohranjanje čebelarstva. V zvezo je vključenih skoraj 10.000 čebelark in čebelarjev, ki skrbijo za vsestranski razvoj te tradicionalne slovenske kmetijske dejavnosti. Zveza je od nekdaj zelo dejavna zlasti na področju izobraževanja, tudi na področju e-šole in šolskih krožkov, ki čebelarjenja učijo že 1400 učencev in kot prvi na svetu čebelarjenja učijo tudi osebe z motnjami v razvoju. »Priljubljene so tudi čebelarsko-sadjarske učne poti, še zlasti skrbna pa je Čebelarska zveza pri zaščiti avtohtone kranjske čebele, zdravstvenem varstvu čebel in kakovosti čebeljih pridelkov,« je poudaril predsednik zveze Boštjan Noč, ki je predsedniku Borutu Pahorju podaril majhen lonček medu z zaščiteno geografsko označbo in skromnost darila v šali opravičil, »da ne prihaja le iz rok Gorenjca, marveč je bila žal letos skromna tudi letina medu«.
