V Sloveniji je 4569 kmetij z registrirano dopolnilno dejavnostjo, ki naj bi jim omogočila dodaten zaslužek. Toda obrtniki že devet let, odkar velja zdajšnja ureditev, opozarjajo na zlorabe dopolnilnih dejavnosti in nekaterim kmetijam, zlasti turističnim in tistim, ki se ukvarjajo s predelavo živil živalskega in rastlinskega izvora ter lesa, očitajo, da so jim nelojalna konkurenca. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) je po približno tridesetih spodletelih poskusih v devetih letih spet pripravilo predlog nove uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki naj bi jo vlada sprejela na zadnji seji, a so jo zaradi nasprotovanja Slovenske ljudske stranke tik pred zdajci umaknili iz obravnave, ker naj bi bila škodljiva za razvoj slovenskega kmetijstva.
Kmet in pek po moko k istemu mlinarju
S predlagano uredbo niso povsem zadovoljni niti v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Z njihovo sekcijo za gostinstvo in turizem je, kar zadeva turistično dopolnilno dejavnost na kmetijah, sicer »usklajena do zadnje pičice«, pravi njen predsednik Mate Matjaž, s sekcijo živilskih dejavnosti pa ne. Njena sekretarka Iris Ksenija Brkovič nam je povedala, da je predlog nove uredbe sicer boljši od veljavne, ki je po njenih besedah katastrofalna, pri peki kruha in predelavi mesa pa s predlaganimi rešitvami še vedno niso zadovoljni. Moti jih to, da pri klasični peki kruha, potic in peciva ter izdelavi testenin v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji po novem ne bo več nobenih količinskih omejitev (doslej je veljalo, da je lahko kmetija v okviru dopolnilne dejavnosti na leto spekla do 13.500 kilogramov kruha ter proizvedla do 2000 kilogramov potic, peciva in testenin). Sami se zavzemajo za to, da bi peko kruha in potic ter predelavo mesa smeli med dopolnilne dejavnosti na kmetijah uvrstiti le, če bi kmetije vse surovine zagotovile same.
»Zakaj bi imel kmet, ki kupi moko pri istem mlinarju kot moj pek in v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji peče kruh, drugačen status kot obrtnik?« se sprašuje Iris Ksenija Brkovič in nadaljuje, »nič nimamo proti kmetom, ki kruh pečejo iz lastne pšenice. Naj ga spečejo, kolikor jim duša da, in naj imajo davčne odpustke, ne morejo pa moke kupovati pri mlinarju in peči kruha. V tem primeru naj se registrirajo kot s.p. ali d.o.o. in to dejavnost opravljajo kot vsak obrtnik.«
Inšpektorji so le preštevali stole
Državna sekretarka za kmetijstvo na MKO Tanja Strniša ocenjuje, da količinske omejitve pri peki kruha niso potrebne, saj nova uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji predpisuje, da mora kmetija, ki kruh peče v okviru dopolnilne dejavnosti, polovico surovine zanj sama pridelati, preostalo sme dokupiti le na drugih kmetijah. »To je omejitev, da hujše ne more biti. Navaden pek lahko kupi najcenejšo moko, saj ni omejen s tem, od kod ima pšenico,« odgovarja Strniševa. K večjemu redu na področju dopolnilnih dejavnosti bo po njenem pripomoglo tudi to, da bodo morale kmetije po novem voditi evidence o tem, od kod izvirajo surovine, ki jih uporabljajo. Turistične kmetije bodo denimo morale goste na vidnem mestu seznaniti s svojo ponudbo – ali nudijo lastne pridelke in izdelke ali jih dokupujejo na drugih kmetijah. Enako bo veljalo za kmetije, ki v okviru dopolnilne dejavnosti na svojem dvorišču prodajajo tudi pridelke ali izdelke z drugih kmetij. Na vidnem mestu bodo morale jasno označiti, kateri so z njihove kmetije in kateri z druge. Napisati bodo morale naziv in naslov te kmetije.
Po veljavni uredbi kmetom, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo, tovrstnih evidenc ni treba voditi, kar je pripeljalo do popolne anarhije. Celo kmetijski in tržni inšpektorji so v svojih letnih poročilih opozarjali, da izvora surovin na kmetijah z dopolnilno dejavnostjo ne morejo nadzorovati, ker kmetom ni treba voditi evidenc o njih. Ugotovili so tudi, da ponekod »domače kmečke dobrote«, kot so peciva, potice ali testenine, izvirajo izključno iz industrijsko pridelanih surovin, a ponudnikov zaradi tega niso mogli kaznovati, ker kazni niso bile predpisane. »Doslej so lahko inšpektorji na turističnih kmetijah le preštevali stole, za kaj drugega niso imeli zakonske podlage,« poudarja Mate Matjaž. Bo z novo uredbo v tem pogledu kaj bolje? »Dvomim, ali bodo imeli res podlago za ukrepanje,« odgovarja Iris Ksenija Brkovič.
V Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije so nam pojasnili, da se s konceptualnimi rešitvami v uredbi strinjajo, zato podpirajo njeno čimprejšnje sprejetje. Državna sekretarka Tanja Strniša predvideva, da se bo to zgodilo na seji vlade ta teden.
