V štiričlanski družini ima zaposlitev samo eden od staršev, njegov dohodek je malce več kot minimalen. Tovrstni prizori v Sloveniji že dolgo niso redkost. V omenjeni družini živi sedemnajstletno dekle (imena zaradi varstva podatkov ne navajamo), ki 30 ur tedensko dela v baru, da preživi. Obiskuje drugi letnik II. gimnazije, štipendije nima. Z zasluženim denarjem si kupi hrano, oblačila, šolske potrebščine, plača izlete, ostanek denarja pa da staršema.
»V Mariboru in njegovi okolici je dokaj veliko število dijakov in študentov, ki s svojimi štipendijami in dohodki od študentskega dela pomagajo preživljati družino in finančno pomagajo svojim staršem,« pravi Frančiška Premzel, v. d. direktorja Centra za socialno delo Maribor: »Ta problem bomo lahko rešili le z novimi delovnimi mesti in večjo zaposljivostjo. Tako bodo mladi lahko svoje dohodke namenili le svojim potrebam, ne pa tudi ožji družinski skupnosti.«
V prvih desetih mesecih lanskega leta je preko študentskega servisa delalo 22.110 mladostnikov, starih od 15 do 29 let. Za primerjavo: po podatkih statističnega urada je denarno socialno pomoč julija lani prejemalo 50.895 ljudi, kar je 3778 več kot julija 2013.
Zaradi spremembe zakona na področju študentskega dela, ki bo začela veljati februarja letos, se vsem zaposlenim dijakom in študentom obeta plačilo invalidskega in pokojninskega zavarovanja, s čimer naj bi država letno pridobila 58,3 milijona evrov.
Okvirni izračun ima dve plati – po eni strani gre za dobro novico, saj znesek ni majhen, denarja v državni blagajni pa je vse prej kot preveč, po drugi strani pa je tragično, da želi oblast zaslužiti z obdavčenjem mladih, na katerih država dejansko sloni. Višina zneska za zavarovanje bo 15,5 odstotka dohodka, torej bomo od 100 evrov zaslužka mladostniki ob morebitni uvedbi zakona prejeli le 84,5 evra.
Dijak prej najde delo kot diplomant
Ali se bo študentsko delo še splačalo? Za nekatere morda ne, drugi pa izbire preprosto nimajo. Boniteta prej omenjenega zavarovanja je pridobitev pokojninske dobe. Po drugi strani pa je problematika dela tudi v tem, da je v trenutnih razmerah študent (in dijak) lažje »zaposljiv« kot nekdo, ki je že diplomiral.
Potrebne bodo korenite zakonodajne spremembe, predvsem pa tudi sprememba mentalitete, saj se država očitno še vedno ne zaveda, da s svojim polnjenjem proračunske luknje še bolj ogroža mlade. V prihodnosti bi si vsi, tako dijaki kot študentje, želeli več denarja za štipendije, saj država trenutno štipendira le petino(!) mladostnikov. Po podatkih Študentske organizacije Slovenije znaša povprečna višina štipendije komaj 180 evrov, povprečna višina dohodka za študentsko delo je 250 evrov, povprečen študentski mesečni strošek pa 600 evrov.
Vreča brez dna
Ali bo vladajoča oblast tudi v prihodnosti sedela križem rok in čakala, da se stvari uredijo same od sebe? Odgovornost za nastalo situacijo nosi sama, saj dopušča napake v sistemu. Tako smo ob zaskrbljujočem številu približno 18.000 fiktivno vpisanih študentov priča komentarjem, ki poudarjajo, da denar, ki smo ga »investirali« vanje (več kot 50 milijonov evrov v zadnjih treh letih), ni izgubljen, saj bi za te ljudi sicer morali poskrbeti na zavodu za zaposlovanje.
Morda je dopuščanje fiktivnih vpisov uspelo zajeziti delo na črno in zmanjšati stopnjo brezposelnosti, vendar je bil v zadnjih treh letih 18.021 dijakom hkrati onemogočen vpis na želeno fakulteto ali višjo šolo.
Žalostno je, da naša vlada kljub vsemu še vedno ni ugotovila, da je vse skupaj ena sama vreča brez dna. »Napredek naše države sloni na mladih,« vztrajno prigovarjajo mediji in politiki, a dejstvo je, da napredka v takšnem socialnem okolju ne more biti. Mladi se vsakodnevno srečujemo s tujimi razpisi, ki spodbujajo napredek in nam omogočajo izkazovanje lastnih talentov, po drugi strani pa nas Slovenija v veliko pogledih onemogoča.
Ali smo sposobni iz tega odnesti kaj več ali bomo odšli po samodestruktivni poti in uničili še tisto, kar nam je ostalo? Slovenija, čas je za konstruktivne predloge in koristne spremembe.
Prispevek je nastal v okviru projekta Obrazi prihodnosti, seriji Dnevnikovih novinarskih delavnic, v katerih sodelujejo mladi novinarji s srednjih šol po vsej Sloveniji.