Šolska malica je osrednji družabni dogodek običajnega šolskega dne. Je čas, ko se srečaš z vsemi, s katerimi ne sediš skupaj v razredih, je čas, ko izveš vse novice dneva in trače, ter je tudi čas, ko prepišeš vso domačo nalogo in se naučiš vsega, iz česar naslednjo uro pišeš test. Ne nazadnje pa je šolska malica čas, ko se prehranjuješ.
Za mnoge dijake je to osrednji obrok dneva, saj zaradi dolgih delovnikov staršev in številnih lastnih popoldanskih aktivnosti (glasbene šole, krožki, treningi, učenje tujih jezikov…) ne utegnejo imeti pravega kosila, kaj šele, da bi se vsa družina zbrala za mizo. Dijaki mariborske II. gimnazije imamo veliko izbire. V neposredni bližini šole so trgovina z ekološko pridelano hrano, delikatesa, štiri kavarne, piceriji, mehiška restavracija in kioska s hitro prehrano.
Šolska menza ponuja topli mesni ali brezmesni obrok, sestavljen iz glavne jedi, solate, kruha, in napitka, ter hladni obrok, sestavljen iz mesnega ali vegetarijanskega sendviča ter jogurta, sadja ali solate in napitka. Takšna malica po 24. členu zakona o šolski prehrani stane natanko 2,42 evra. Šolska menza nudi tudi pestro izbiro druge hrane, kot so topli sendviči, jogurti, pice…
Ne glede na veliko izbiro pa se vse manj dijakov prehranjuje v šoli. Razlogov je več. Med drugim tudi, da se je 1. februarja 2013 spremenil zakon o šolski prehrani. Od takrat so do subvencionirane malice upravičeni samo dijaki iz socialno manj spodbudnega okolja. Nezanemarljivo pa je tudi dejstvo, da stane obrok v šolski menzi približno toliko kot hitra hrana v okoliški lokalih, ki večini mladih bolj diši, zato se vedno več dijakov odloča za prehranjevanje izven šole.
Gostilne in kavarne privlačnejše
Ne kaže zanemariti niti, da so kavarne, restavracije in samopostrežne v okolici veliko bolj »fancy«. Še posebej je to privlačno dijakom nižjih letnikov, ki so iz osnovne šole navajeni izključno na prehranjevanje v menzi, dijaki višjih letnikov pa se v lokalih odpočijejo od šole in ljudi v njej. Ne presenečajo opozorila strokovnjakov, da se mladi prehranjujejo nezdravo. Resda pojemo veliko hitre hrane, vendar velja omeniti, da se mladi prehranjujemo tudi z jogurti, polnozrnatimi štručkami, sadjem in zelenjavo. Zavedamo se, da je uravnoteženo prehranjevanje pomembno, ker omogoča optimalno zdravje, rast in intelektualni razvoj ter seveda preprečuje nastanek zdravstvenih problemov.
Seveda pa to ne pomeni, da se bomo picam in hamburgerjem odrekli.
Prispevek je nastal v okviru projekta Obrazi prihodnosti, seriji Dnevnikovih novinarskih delavnic, v katerih sodelujejo mladi novinarji s srednjih šol po vsej Sloveniji.
