V lanskem šolskem letu je v Sloveniji ponovno stekel program podjetništva za mlade, in sicer pod okriljem Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih, ki ponuja raznovrstne programe za praktično usposabljanje na tem področju. Kot ena prvih gimnazij v Sloveniji se je projektu pridružila tudi Škofijska klasična gimnazija. V podjetniško ledino so zaorali nadvse uspešno, saj so na državnem tekmovanju zmagali in si tako prislužili sodelovanje na mednarodnem tekmovanju v Estoniji.
Naporno viharjenje možganov
Dijaki so pod vodstvom mentorice Mirjam Lindič, ki se je usposabljala pod okriljem istega zavoda, ustanovili dve podjetji. Eno se je usmerilo v področje računalništva, drugo, Donum dulce, pa se je ukvarjalo z izdelovanjem in prodajo naravne kozmetike. Dijaki so podjetje ustanovili in organizirali po navodilih iz priročnika Podjetništvo za mlade. To pomeni, da so imenovali direktorja, kadrovika in vse druge vodje, določili, kaj kdo dela, nato pa so začeli iskati poslovno idejo.
Veronika Kavčič, direktorica zdaj že bivšega podjetja, se spominja prvega viharjenja možganov: »Imeli smo veliko idej, a smo se na koncu odločili, da bomo izdelovali naravna mila, dezodorante, ognjičeva mazila in mazila za ustnice. Odločilo je dejstvo, da so nekatere članice podjetja že imele nekaj predznanja na tem področju, zaradi česar smo lahko takoj začeli delati.« Naslednji korak je bila izdaja simboličnih delnic, in sicer v obliki kartončkov, kot je določeno v pravilniku za dijaška podjetja. Vsaka delnica je bila vredna nekaj evrov. Mladi podjetniki so delničarjem predali kartončke, ti pa so s svojim prispevkom omogočili, da je ekipa Donum dulce lahko naročila prvih nekaj steklenic eteričnega olja, natrijeve baze in dovolj palmovega, olivnega ter kokosovega olja za prvo serijo izdelkov.
Morda se na prvi pogled zdi, da dijaško podjetje v poslovnem svetu nima prav dosti možnosti zaradi pomanjkanja strokovnega znanja in izkušenj, toda že v prvih nekaj mesecih delovanja se je izkazalo, da je na trgu, ki je sicer s kozmetičnimi izdelki že precej zasičen, prostor tudi za izdelke podjetja Donum dulce. Dijaki so izdelke prvič prodajali na Miklavževem sejmu v Polhovem Gradcu, nato še v šoli. Presenečeni so bili nad zanimanjem, ki so ga ljudje pokazali za njihove izdelke. Najprej jih je seveda zanimalo, kdo sploh so. »Dijaki, pa že podjetniki,« so se čudili mnogi. »Zaposleni« v podjetju Donum dulce so vedno znova ponosno odgovarjali, da so s škofijske gimnazije in da donum dulce pomeni »sladek, prijeten dar«. Takšni so bili tudi izdelki. Preprosti, izdelani v domači kuhinji in pakirani v lično embalažo. »Poglejte, gospa, ime pove vse. Tole milo je ravno pravšnje za sladko darilce, ki ga lahko podarite svoji hčerki,« so dijaki vabili k nakupu. Izdelki so se prodajali kot po maslu. Podjetje je na koncu ustvarilo tudi skromen dobiček.
Odločilne tehnološke izboljšave
Po ocenah dijakov je bila prelomna točka za podjetje sprememba postopka izdelave mil. Najprej so jih izdelovali po hladnem postopku, kar je pomenilo, da so morala, preden so bila pripravljena za prodajo, stati približno tri tedne. Sredi decembra pa se jim je ponudila pomembna poslovna priložnost – naročilo večje količine mil. Zato je bilo treba pospešiti proizvodnjo. Mila so začeli izdelovati po vročem postopku. Segrevanje pri višji temperaturi med kuhanjem mila namreč pomeni, da se škodljivi učinki baze prej izničijo. Mila so bila tako pripravljena hitro in pravočasno, kar je zelo pospešilo prodajo.
Dijaki so se maja lani podali še na državno tekmovanje mladih podjetnikov na GZS. Žirijo so s svojo podjetniško zgodbo navdušili. Med drugim so ji predstavili, kako so izboljševali estetsko podobo svojih izdelkov in spremenili postopek izdelave mil. »Na začetku smo bili povsem neznani. Potem pa smo pripravili letake in jih začeli deliti naokoli, da se je razvedelo o nas. Vzpostavili smo tudi stran na facebooku,« se spominja Kavčičeva, ki je žiriji predstavila postopke trženja. Zmage so bili zelo veseli, tudi zato, ker so kot državni zmagovalci lahko zastopali Slovenijo na evropskem tekmovanju mladih podjetnikov v Talinu.
Čeprav je projekt podjetništva za šestčlansko ekipo končan, se sodelujoči z navdušenjem spominjajo lanskega šolskega leta. »Mislili smo, da bo to le krajša projektna naloga. V smislu 'naredimo nekaj izdelkov, jih prodamo in to je to'. Nihče si ni niti predstavljal, da bomo šli v Talin in imeli priložnost, da spoznamo tuje dijake ter navežemo stike z mladimi podjetniki iz vse Evrope,« se družno strinjajo.
Projekt podjetništva na slovenskih srednjih šolah poteka tudi v letošnjem šolskem letu. Kljub uspešnemu ponovnemu zagonu projekta pa bo treba še marsikaj urediti. »Razen vpisa v Katalog izbirnih vsebin za leto 2014/2015 in pozitivnega mnenja Centra za poklicno izobraževanje projekt doslej z državne strani ni bil deležen še nobene podpore. Program podpirajo šole same ob pomoči sponzorjev,« pravi glavni koordinator in vodja Zavoda za spodbujanje podjetnosti mladih Anton Kokalj, ki sicer izvajanje projekta v lanskem šolskem letu ocenjuje kot zelo uspešno.
Uspešna tudi letošnja ekipa ŠKG
Med tridesetimi dijaškimi podjetji, ki letos sodelujejo pri projektu, je tudi podjetje z ljubljanske škofijske gimnazije. Letošnji dijaški podjetniki so se novembra lani udeležili inovacijskega kampa na Norveškem, njihova naloga pa je bila poiskati rešitev za ureditev mestnega parka, v katerem načrtujejo postavitev vzpenjače. Ena izmed ekip, v kateri sta sodelovali tudi dijakinji ŠKG, se je pri načrtovanju še posebno izkazala in osvojila glavno nagrado.