Kar je pri pogajanjih z vlado uspelo javnemu sektorju, je zdaj uspelo tudi gospodarstvu oziroma, natančneje, delu gospodarstva. Vlada je (znova) popustila in namesto prvotno predvidenih 30 milijonov evrov bodo morala energetsko intenzivna podjetja v proračun prispevati »le« 6,5 milijona. Razliko bo pokrila »bistveno širša populacija«, natančneje vsi uporabniki goriv od gospodinjstev naprej. Zdaj stojijo vladi po javnem sektorju in gospodarstvu nasproti še občine, ki med drugim ne pristajajo na znižanje povprečnin. Tudi zanje ima vlada rešitev – pojasnili jim bodo, kako lahko izboljšajo izkoristek iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in tako nadomestijo zmanjšanje sredstev, ki so jih doslej dobivale iz proračuna. Ne le gospodarstvo, ki že zdaj benti nad visokimi stroški nadomestil, tudi gospodinjstva bodo znova tista, ki bodo prispevala k javnofinančni konsolidaciji. Od teh se že zdaj pričakuje, da bodo prispevala večji del dodatnih proračunskih prihodkov, saj bo prav nanje padel strošek že potrjenih višjih davkov na zavarovalne in bančne posle (30 milijonov evrov) in ohranitev kriznega dohodninskega razreda (15 milijonov evrov).
Razdeliti breme med širšo populacijo je pri javnofinančni konsolidaciji zagotovo »lažja« izbira, a še lažje je upoštevati nove, bolj optimistične makroekonomske napovedi. Ker vse kaže, da bo gospodarstvo raslo hitreje od dosedanjih predvidevanj, si je vlada privoščila in proračunski primanjkljaj za prihodnje leto zvišala s prvotnih 1,2 na 1,35 milijarde evrov. »Deficit bo višji,« je po včerajšnji seji vlade, na kateri so ministri potrdili izhodišča rebalansa proračuna za leto 2015, priznal finančni minister Dušan Mramor. Vendar je hkrati pomiril, da bo po standardih, ki jih od Slovenije zahteva evropska komisija oziroma pakt stabilnosti, primanjkljaj še vedno pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP), natančneje naj bi znašal 2,8 odstotka BDP. Povedano drugače, ker nam bo šlo vsaj na papirju bolje, bomo lahko porabili več in privarčevali manj.
»Protest bo!«
Finančni minister Mramor je po včerajšnji seji vlade izrazil pričakovanje, da bo gospodarstvo za danes napovedan protest proti zviševanju obremenitev s CO2-dajatvami preklicalo. »Protest bo,« je včeraj po seji vlade povedal Goran Novković iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) in dodal, da se breme energetsko intenzivnih podjetij še vedno zvišuje za 6,5 milijona evrov, dodatno pa bo gospodarstvo obremenila tudi nova načrtovana obremenitev s podražitvijo emisij CO2. Na protestu, kjer bodo skupaj stala vodstva podjetij in zaposleni, pričakujejo od 300 do 350 ljudi.
Če je vlada sprva pričakovala, da bo od ukinitve oprostitve dajatev iz naslova izpustov CO2, kar bi udarilo energetsko intenzivna podjetja, dobila dodatnih 30 milijonov evrov, je apetite včeraj znižala na 6,5 milijona evrov. A hkrati je okoljsko ministrstvo v vladno proceduro poslalo predlog za zvišanje cene obremenitve okolja z emisijo CO2 s trenutnih 14,4 evra na 17,28 evra na tono CO2. Proračun bo posledično bogatejši za 20 milijonov evrov. Če bi bila po prvem predlogu na udaru zgolj podjetja, vključena v shemo trgovanja z emisijami, bo nova dajatev, o kateri bo vlada odločala predvidoma jutri, prizadela vse uporabnike goriv. Ukrep bi v skladu s predlogom začel veljati 6. januarja. Drobnoprodajna cena bencina bi se posledično zvišala za 0,8 centa na liter oziroma 0,6 odstotka, dizelskega goriva pa za 0,9 centa oziroma 0,7 odstotka na liter.
Vlada bo posegla, ko bodo cene nafte rasle
Tudi trošarin na energente vlada za zdaj ne namerava znižati. Včeraj jih je celo nekoliko zvišala, s čimer bo mesečni izkupiček povečala za 1,29 milijona evrov. Bencin se je ob nadaljnjem padanju cen nafte ob polnoči kljub temu pocenil. Če slovenski vozniki zaradi trošarinske politike vlade do zdaj niso imeli koristi, pa je Mramor obljubil drugače v primeru zviševanja cen nafte. »Pričakovanja so, da naj bi se začeli marca določeni derivati dražiti, po juniju pa še drugi derivati, in to bomo nevtralizirali,« je dejal.
Vlada je po Mramorjevih besedah včeraj najprej določila primanjkljaj in ga, kot navedeno, povečala na 1,35 milijarde evrov, proračunski uporabniki pa bodo lahko prihodnje leto skupaj porabili 9,85 milijarde evrov. Vlada naj bi rebalans proračuna sprejela predvidoma do 30. januarja in ga poslala v državni zbor, da ne bi že na začetku leta prišlo do večjih odstopanj, pa je vlada včeraj vsakemu porabniku posebej že določila okvire izdatkov v januarju in februarju. Službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je hkrati naložila, naj določi projekte, ki se bodo financirali iz evropskih sredstev, pri čemer bo za sofinanciranje slovenske udeležbe država najela posojilo pri Evropski investicijski banki (EIB).
Ključni dogovor je bil včeraj po besedah finančnega ministra dosežen, to je spoštovanje okvirov, ki jih od Slovenije zahtevajo evropski predpisi in fiskalni pakt. Največjo težo pri doseganju zastavljenih ciljev je pri tem pripisal dogovoru o plačah v javnem sektorju, saj bi bili brez njega proračunski odhodki višji za 350 do 360 milijonov evrov.
