Ko gre za diagnozo težav slovenskega zdravstva, so si stranke precej blizu. Tiste, ki so se posvetile analizi, naštevajo, da je ob dolgoletnem odlaganju reform vse zastalo, da je zdajšnji način financiranja preživet in da zdravstvo izgublja stik z napredno medicino. Pri rešitvah pa so zelo previdne. Večina strank, ki se jim glede na javnomnenjske ankete obeta vstop v parlament, govori o spremembah košarice pravic, nobena pa ne zapiše, kaj bi iz nje izvzela.
Veliko pozornosti v obliki zavarovanja
Kaj naj ima prednost pri financiranju in kakšen standard je znotraj javnega sistema primeren, bo sicer osrednje vprašanje zdravstvene reforme. Kot se je pokazalo pri dosedanjih poskusih zdravstvenih reform, bo to tudi najobčutljivejše vprašanje, s katerim bo politika točke zgolj izgubljala. Kot manj pomembne pravice so doslej omenjali zobozdravstvo, nenujne prevoze in zdravilišča, a se je že ob tihem varčevanju pri napotitvah na zdraviliško zdravljenje pokazalo, da mu javnost pripisuje precejšnjo veljavo.
Podrobneje so se stranke posvetile zavarovanju. Ukinitev dopolnilnega zavarovanja jasno napovedujejo v SMC in SD. V SMC bi premije prenesli na obvezno zavarovanje, zavarovancem pa omogočili, da sodelujejo pri upravljanju Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). V SD namesto dopolnilnega zavarovanja predlagajo obvezno dajatev, ki pa bi bila namenjena zdravstvu in ne zavarovalnicam. V SDS bi pravice, ki jih danes financirata tako obvezno kot dopolnilno zavarovanje, razdelili. Nekatere bi v celoti krilo obvezno, za druge storitve pa bi plačali iz žepa ali pa bi bile del prostovoljnih zavarovanj. Če sedanja prispevna stopnja ne bi zagotovila niti racionalizirane košarice pravic, bi del prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja prenesli na ZZZS. Zadnje pa gre v današnji obliki očitno v nos Novi Sloveniji. Ureditev z enim samim financerjem po njihovem povzroča neodgovornost pri razdeljevanju denarja. Odločitev o zavarovalnici, tudi »če je to nemška«, bi prepustili posamezniku. Zasebnim zavarovalnicam bi omogočili tudi precej več vpliva, kot ga imajo danes: upravljale bi lahko tudi bolnišnice in se vključevale v investicije.
Program ZaAB je glede sprememb financiranja precej nedoločen, je pa edina med strankami, ki si je za poudarek izbrala krajšanje čakalnih vrst. Pri tem opozarja, da so anomalije in destabilizacija zdravstvene blagajne pripeljale do vse večje neenakosti v dostopu do zdravljenja. Čakalne dobe bi v ZaAB med drugim krajšali z zaposlitvijo več mladih zdravnikov, ki so trenutno brezposelni, in optimizacijo procesov. Na zaposlovanje mladih zdravnikov stavijo tudi v PS, kjer med drugim poudarjajo še boljšo preventivo. Dosegli bi jo s povezovanjem prehranske, športne in prometne politike. Prihranke pa bi med drugim iskali s centraliziranim javnim naročanjem (za skupna naročila se zavzemajo tudi v SD).
Racionalizacija bolnišnične mreže
V Nemčiji so mediji pred nedavnim poročali, da zaradi pomanjkanja sredstev več kot 250 bolnišnicam grozi zaprtje. Da bi preživele, bi moralo finančno injekcijo dobiti kar 13 odstotkov tamkajšnjih bolnišnic, pokazalo pa se je tudi, da gre finančno najslabše bolnišnicam v javno-zasebnem partnerstvu. Stroka je ob tem opozorila, da so bolnišnice posejane preveč na gosto, hkrati pa so premalo specializirane, kar slabo vpliva na kakovost.
V Sloveniji so tovrstno razpravo doslej začenjale posamezne skupine strokovnjakov, ki pa so bile hitro deležne pogroma, ki ga je praviloma organizirala lokalna politika vseh barv. Tako se je na primer zgodilo ob razpravi o primerni velikosti porodnišnic, kjer so v en rog zatulili poslanci iz krajev z manjšimi oddelki. Predlogi vrha stroke, ki je kot kriterij za minimum potrebnih izkušenj postavil 1000 porodov v porodnišnici na leto, so končali v predalu.
Tudi tokrat se programi slovenskih strank organizacije lotevajo v rokavicah. SMC sicer napoveduje združevanje zavodov, a ne, po kakšnem ključu, v SDS pa bi pripravili idealno mrežo zmogljivosti in v skladu z njo usmerjali razvoj dejanske mreže. V ZaAB izpostavljajo nove urgentne centre, ki so jih začeli graditi v mandatu Bratuškove, v SD skrivnostno napovedujejo vzpostavitev javne mreže na vseh ravneh, v PS pa omenjajo zgolj zakonodajo, ki to ureja. S takšnimi napovedmi se ne bodo stranke zamerile nobenemu potencialnemu volilcu, prav tako pa jih bo težko prijeti za besedo.
