Priprava zakona o visokem šolstvu se bo nadaljevala – to je bilo (skoraj) vse, o čemer so se na včerajšnjem sestanku na ministrstvu za izobraževanje strinjali vsi, ki jih zakon zadeva. Ministrstvo bo v doslej ozko delovno skupino, ki je pripravljala koncept zakona, vključilo še predstavnike študentov, rektorske konference in sindikatov. Ponovno se bodo sestali aprila in se dogovorili, kako naprej.
Možnosti je po besedah ministrice več: čim prej je treba urediti financiranje visokega šolstva, kar bi lahko storili s spremembo trenutno veljavnega visokošolskega zakona. Vsa druga področja, kot so akreditacije inštitucij in programov, avtonomija univerz, kakovost in razvoj visokega šolstva, pa bi uredili v noveli zakona. A o tem bo, pravi ministrica, odločala razširjena delovna skupina.
Udeleženci sestanka so ponovno poudarili, kako slabe so nekatere predlagane spremembe. Po mnenju rektorja Univerze na Primorskem Dragana Marušiča izhodišča financiranja univerz ne opredeljujejo dovolj natančno. Prav tako se deležniki po besedah glavnega tajnika SVIZ Branimirja Štruklja ne strinjajo z grobimi posegi v avtonomnost univerz in še večjo prekarizacijo tamkajšnjih zaposlitev. Trn v peti ŠOS so po besedah predsednika Žige Schmidta predvsem morebitne šolnine in predvideno vračanje denarja ob nedokončanju študija. Čeprav brezplačen javni študij morda ni najprimernejša rešitev, je najmanj slaba, meni Marušič. Ob tem navaja podatek iz ZDA, kjer je skupna vsota posojil za študij trenutnih in nekdanjih študentov presegla 820 milijard dolarjev. »To je nov balon, ki se bo razpočil,« je prepričan.
A ministrica je zbrane opozorila, da so to le izhodišča, ne pa predlog zakona. »Prav je, da v tej fazi dajemo predloge, ki so različni od sedanjega stanja. Nikjer pa ni bilo predvideno, da bi bili vsi predlogi tudi sprejeti,« je poudarila. pe
