Opozorila učiteljev, da postajajo dijaki molzne krave, so, kot kaže, na ministrstvu za izobraževanje vzeli resno. Na pobudo, ki jo je v imenu Gimnazije Bežigrad na ministrstvo naslovila šolska knjižničarka mag. Savina Zwitter, so se namreč odzvali presenetljivo hitro in jo skoraj takoj poslali v presojo ustrezni instituciji. Ali sta ceni obeh romanov, ki ju bodo kandidati pri splošni maturi obravnavali prihodnje leto, pretirani, bo tako na prošnjo ministrstva odločil tržni inšpektorat.
Kot smo poročali minulo soboto, se je na slovenističnem forumu SlovLit pred prazniki vnela ostra razprava okoli (pre)visoke cene romanov, o katerih bodo dijaki pisali maturitetni esej prihodnje leto. Gre za Kovačičev roman Otroške stvari in roman Otroštvo Nathalie Sarraute. Oba romana, ki sta izšla že pred leti, a sta razprodana in bosta zdaj le ponatisnjena, trži Mladinska knjiga, cena zanju pa znaša 24,94 evra za Otroštvo in 27,95 za Otroške stvari, kar je večkratna cena primerljivih žepnic. Skupaj z neobveznim, a priporočljivim priročnikom za pisanje eseja naj bi tako dijaki odšteli kar 60 evrov, kar je več, kot morajo v 4. letniku plačati za izposojo vseh učbenikov.
Kar nekaj razpravljalcev je menilo, da gre za monopolistično zaslužkarstvo na plečih dijakov in njihovih staršev. Naši sogovorniki so zato predlagali, da pristojni razmislijo, kako se postaviti po robu tovrstnemu početju in kako zagotoviti, da bo obvezna literatura za maturo v prihodnje dostopnejša.
Ministrstvo in MK sta nam odgovorila, maturitetna komisija pa bo to storila po petkovem sestanku. Na Pikalovo ministrstvo smo naslovili celo vrsto vprašanj. Zanimalo nas je, ali je visoka cena za ponatis obeh maturitetnih romanov problematična tudi po mnenju ministrstva, kaj menijo o stališču profesorjev, da bi morala biti romana (prosto) dostopna v e-obliki in/ali žepni izdaji, in kaj bodo ukrenili, da založbe ne bodo svojih sicer legitimnih interesov uresničevale na hrbtih dijakov, ki v takih primerih nimajo izbire – če s fotokopiranjem nočejo kršiti zakonov. Z direktorata, pristojnega za srednje šolstvo, ki ga vodi Boris Zupančič, so nam odgovorili pisno. Zaradi »monopolnega trženja Mladinske knjige d. d.« so se odločili, da za presojo o »realnosti višine cene obeh maturitetnih besedil« zaprosijo tržni inšpektorat. To so storili 25. aprila. Istega dne so pozvali predsednika državne predmetne komisije za splošno maturo za slovenščino dr. Hotimirja Tivadarja in predsednika državne komisije za splošno maturo dr. Blaža Zmazka, naj v svojih komisijah preučita »problematiko višine cen za esej 2014/2015 in o možnostih vpliva na ceno maturitetnih gradiv«. Kot so nam še pojasnili, na uradni odgovor maturitetne komisije za slovenščino še čakajo, prejeli naj bi ga predvidoma v petek.
Vznemirjanje maturantov
Na dr. Tivadarja, predsednika predmetne in člana krovne državne komisije, smo se obrnili tudi sami. Pred skupnim petkovim sestankom obeh komisij, ki naj bi obravnavala tudi naša vprašanja, nam je bil pripravljen povedati le to, da obžaluje, da se je razprava vnela tik pred včerajšnjim začetkom splošne mature, saj se tako maturante in starše po nepotrebnem vznemirja. Zagotovil pa nam je, da bodo odprta vprašanja temeljito preučili.
V sobotnem članku smo na podlagi telefonskega pogovora s programskim urednikom pri Beletrini zapisali, da oba romana monopolno trži Mladinska knjiga Založba, saj ima za Otroštvo izključne avtorske pravice, za Kovačičev roman pa naj bi avtorske pravice po besedah Aleša Štegra, ki sicer skrbi za nov program založbe, odkupila od Beletrine, ki ga je izdala leta 2003 in upravlja zapuščino pokojnega pisatelja. Tomaž Gerdina z Beletrine nam je včeraj pojasnil, da je zadeva rahlo drugačna. Kovačičev roman bo izšel v »sozaložništvu«. To pomeni, da bo Beletrina poskrbela za vsebinski in tehnični del (tiskanje), Mladinska knjiga pa za distribucijo in prodajo. Roman naj bi izšel v nakladi 7000 izvodov (v broširani, ne cenejši žepni izdaji), naklada pa naj bi bila pravšnja, računajoč na predvideno število maturantov. Lani se je splošne mature, na primer, udeležilo 7600 kandidatov. Po mnenju Gerdine pa ni povsem gotovo, da bodo prodali vso naklado. Ko so pred leti na Beletrini (tedaj Študentski založbi) izdali Kovačičeve Prišleke, ki so bili prav tako obvezna maturitetna literatura, je roman glede na potrebe izšel v nakladi 8500 izvodov, a so jih prodali le 6300, kar kaže, da se nekateri kandidati znajdejo po svoje...
Vsaj 120.000 čistega zaslužka
Po mnenju naših sogovornikov, ki se spoznajo na založništvo, pa ni vseeno nobenega dvoma, da je izdajanje maturitetnih del za založbe odličen posel. Na vsako prodano knjigo je čistega zaslužka vsaj za dobro tretjino cene, kar pomeni, da bo šest tisoč prodanih kompletov založbama prineslo dobrih 120.000 evrov čistega zaslužka.
Na Mladinski knjigi vztrajajo, da so očitki o monopolnem ravnanju založbe pretirani. »Otroštvo je izšlo pred več kot 20 leti, zato je cene težko primerjati. Pred skoraj 15 leti je ta roman stal 5000 tolarjev ali 21,61 evra. Kovačičev roman pa je leta 2003, ko ga je izdala Beletrina, stal 27,95 evra, se pravi enako kot letos,« je povedala Mojca Hribar iz MK. Poznavalci ob tem opozarjajo, da je ponatis vedno cenejši od prve izdaje, saj nekateri stroški odpadejo, na primer stroški za prevod. MK je zmotila tudi primerjava lanskega in letošnjega maturitetnega gradiva. (Zapisali smo, da oba romana skupaj staneta več kot vse štiri letošnje drame). To sicer drži, »toda romana sta po obsegu primerljiva z izbranimi štirimi dramami«. Zakaj se niso odločili za žepno izdajo, nismo izvedeli.
Na naše vprašanje, ali bi se bili pri založbi pripravljeni dogovarjati o možnosti za izdajo maturitetnih romanov v e-obliki, na MK odgovarjajo pritrdilno. Ob tem poudarjajo: »Pri zagotavljanju kakovostnega učnega gradiva, tudi maturitetnega, je pomembno sodelovanje države s stroko in založniki. MK Založba je pripravljena sodelovati pri iskanju ustreznih rešitev. Seveda pa tudi v primeru e-knjig proces ni enostaven in brez stroškov, ravno tako je treba urediti – odkupiti – avtorske pravice in plačati vse potrebne storitve za nastanek e-knjige, do katere bi dijaki dostopali brezplačno«.