»Na to okostje bomo dali veliko mesa,« se je včeraj o osnutku koalicijske pogodbe, ki so jo pripravili v Stranki Mira Cerarja (SMC), slikovito izrazila predsednica Nove Slovenije (NSi) Ljudmila Novak. A je težko verjeti, da bi Cerarjevi ugriznili v to mesenost, saj krščanski demokrati po naših informacijah v svoji verziji predloga koalicijske pogodbe zavračajo domala vse ključne cilje, ki so si jih zamislili krojači koalicije, torej SMC.
Nasprotovanja
Medtem ko v SD, Zavezništvu Alenke Bratušek in DeSUS o tem, kakšne pisne pripombe na osnutek koalicijske pogodbe bodo poslali Cerarju, molčijo, so bili v NSi včeraj nekoliko manj skrivnostni. »Ne zanima nas koalicija, ki bi ohranjala nespremenjeno stanje. Nujne so reforme, ki jih osnutek SMC praktično nima, zato smo bili nad njim precej razočarani. Predlog pogodbe smo v veliki meri popravili, dopolnili in konkretizirali,« je novinarjem pojasnil vodja poslancev NSi Matej Tonin.
SMC med drugim predlaga uvedbo nepremičninskega davka, še prej pa spremembo zakonov o evidentiranju nepremičnin, o množičnem vrednotenju nepremičnin, o davku na nepremičnine in o financiranju občin. Neuradno smo izvedeli, da v NSi naštetemu nasprotujejo. So tudi proti uvedbi davčnih blagajn, s katerimi želi SMC omejiti sivi trg, prav tako proti vladni projektni pisarni, torej eni ključnih sprememb, ki si jih je zamislila Cerarjeva ekipa. Po naših informacijah NSi nasprotuje tudi predlogu, da bi Slovenija znova uvedla programski proračun. Spomnimo, vpeljala ga je že Pahorjeva vlada, a se je povsem izjalovil.
Cerarjevi so predlagali tudi vnovično ločitev kmetijstva in okolja ter oblikovanje novega-starega ministrstva za okolje in prostor. Krščanski demokrati so, tako pravijo naši viri, proti temu. Tudi nad načrtovano ponovno pripojitvijo javne uprave k pravosodju niso navdušeni, bi pa znova uvedli ministra brez listnice, odgovornega za lokalno samoupravo. Glede na to, da zgolj krščanski demokrati, če bi šli v vlado, pričakujejo tri ministrska mesta (poleg gospodarstva in zdravja bi vodili še kakšen resor), si bo moral Cerar najverjetneje izmisliti še kakšno novo ministrstvo (za zdaj jih načrtuje 14), da bo lahko potešil vse kadrovske apetite.
Pokopi
V NSi vztrajajo, da mora v koalicijskem sporazumu pisati tudi to, da si bodo partnerice prizadevale za nadaljevanje in pospešitev evidentiranja in ureditve prikritih grobišč ter dostojnega pokopa vseh žrtev vojnih pobojev. Prepričani so namreč, da finančna kriza ne more biti izgovor za to, da ne bi zacelili te rane, ki že več desetletij bremeni slovensko družbo. Toda nekatere druge stranke, ki se prav tako pogajajo o vstopu v koalicijo, ocenjujejo, da je to ideološka tema, zato je vprašanje, ali bo NSi s tem predlogom uspela.
Rezi
V stranki, ki jo vodi Ljudmila Novak, bi veliko ostreje kot SMC posegli v zdravstvo. Prepričani so, da mu bo v prihodnje še veliko bolj primanjkovalo denarja, zato se med drugim zavzemajo za kapitalsko povezavo javnega in zasebnega sektorja. Zelo kritični so tudi do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Prepričani so, da je nadzor nad njim slab, monopolistične peruti pa bi mu pristrigli tako, da bi smele obvezno zdravstveno zavarovanje sklepati tudi druge zavarovalnice. »Če lahko avto zavarujemo pri različnih zavarovalnicah, zakaj ne bi imeli te možnosti tudi pri zdravstvenem zavarovanju?« se je včeraj vprašal Tonin.
NSi si v vladi gotovo ne želijo v Zdravniški zbornici Slovenije, saj – tako pravijo naši viri – v svoji verziji koalicijske pogodbe načrtuje uvedbo prostovoljnega članstva v njej. Če bi bili v vladi, bi novoslovenci poskrbeli tudi za racionalizacijo bolnišnične mreže in specializacijo splošnih bolnišnic, ki pokrivajo majhna območja. Ukinili bi tudi koncesije v lekarniški dejavnosti, podatki o kakovosti posameznih bolnišnic bi po njihovem morali biti javni. Predlagajo tudi, da bi javno bolnišnico začasno predali v upravljanje zasebnim partnerjem.
Nižji davki
V NSi tudi predlagajo, naj koalicijski sporazum vsebuje določilo, po katerem bodo iz pokojninskega sklada izločili vse pokojnine, pridobljene pod posebnimi pogoji, v prihodnje pa naj bi jih izplačevalo pristojno ministrstvo ali bi šel denar zanje neposredno iz proračuna. Uvedli bi tudi 200 evrov mesečne socialne pomoči za starejše od 70 let, ki so brez dohodkov in premoženja, delodajalcem pa bi omogočili, da bi se lahko na razmeroma preprost način, brez odpovednega roka, otresli delavcev. Le odpravnino v znesku njihovih treh mesečnih plač bi jim morali izplačati, denar zanjo bi šel iz posebnega sklada, ustanovljenega za ta namen, ki bi ga polnili delodajalci.
Če bi bila Nova Slovenija v vladi, bi lani povišani DDV ponovno vrnila na 20-odstotno stopnjo, oblikovanje cen goriv pa prepustila trgu. Ukinila bi tudi 50-odstotno davčno stopnjo dohodnine in razširila razpon dohodninskih razredov, da bi s tem davčno razbremenila srednji sloj prebivalstva. V nasprotju s SD v NSi zagovarjajo tudi uvedbo socialne kapice, s čimer bi nad določeno višino plače (o meji ne govorijo) določenemu sloju ljudi omejila socialne prispevke. V tej stranki nočejo niti vzajemne kmetijske zavarovalnice, s katero želi SMC zmanjšati ranljivost kmetijstva za vremenske nevšečnosti ter rastlinske in živalske kužne bolezni. A ne pozabimo, tovrstno zavarovalnico snujejo slovenske vlade že vsaj 15 let, pa iz tega (še) ni bilo nič. NSi namesto nje predlaga oblikovanje vzajemnega sklada, ki bi ga pomagal denarno polniti tudi državni proračun.
Zbližanje?
V odgovoru NSi na Cerarjev predlog koalicijske pogodbe je tudi uvedba petletnega moratorija za zaposlovanje v javni upravi, poleg tega bi se morali javni uslužbenci v prihodnje izobraževati na lastne stroške, tudi študijskega dopusta ne bi več dobili. Upravne enote – vseh je 58 – pa bi po oceni NSi morda lahko prenesli pod pristojnost občin. Zdaj namreč opravljajo naloge za državo. NSi bi bolj kot SMC posegla tudi v šolstvo in sodstvo. Odpravila bi sklepanje podjemnih in avtorskih pogodb za visokošolske učitelje in raziskovalce, habilitacijske postopke bi prenesla na visokošolske zavode, uvedla bi poskusni mandat sodnikov, ukinila preiskovalne sodnike, po zgledu specializiranega tožilstva bi ustanovila še specializirano sodišče za učinkovitejše sojenje pri organiziranih oblikah kriminala.
Vse opisano so torej želje oziroma zahteve Nove Slovenije, druge najmanjše parlamentarne stranke, ki je na nedavnih volitvah dobila 5,59 odstotka glasov volilcev in ima pet poslancev. Osnutek koalicijske pogodbe, ki ga je pripravila zmagovalka volitev SMC (zanjo je glasovala skoraj tretjina tistih, ki so prišli na volišča) in ki se mora uskladiti še z drugimi strankami, je bistveno drugačen. Je zbližanje sploh mogoče?