Sinoči so v Lutkovnem gledališču v Ljubljani podelili letošnje nagrade Društva novinarjev Slovenije (DNS). Nagrado za življenjsko delo je dobil novinar kulturnega uredništva Dela Peter Kolšek. Kolšek velja za eno največjih novinarskih integritet v Sloveniji, so zapisali v društvu, ki nagrade podeljuje v okviru festivala Naprej/Forward. Je pesnik, kritik, komentator in urednik. Njegova besedila so stilistično izbrušena, zaznamuje jih doslednost argumentacije, ob tem pa tudi odmerjena ironija, pronicljivost in humor.
Med 24 predlogi so nagrado za posebne dosežke prejeli štirje nagrajenci. Nagrajena oddaja Epilog na Pop TV po mnenju izborne komisije odpira za javnost pomembne teme, ki se jih loteva analitično, poglobljeno in raziskovalno. Skupina Dnevnikovih infografičnih novinarjev pa je v zadnjem letu dokončno uveljavila vizualno podatkovno novinarstvo v Sloveniji. Tretji dobitnik omenjene nagrade, Andrej Stopar, je bil osem let dopisnik RTV Slovenija v Moskvi, svoje bogate izkušnje pa je strnil tudi v knjigi Pax Putina. Delov dopisnik iz Bruslja Peter Žerjavič s svojim izjemnim poznavanjem vidnih in nevidnih poti sprejemanja evropskih političnih odločitev bralcem nenehno ponuja pronicljivo, informativno in analitično bogato interpretacijo političnih zgodb.
Debitantski nagradi sta letos šli v roke dvema novinarkama, Ireni Jovevi s STA in Mojci Pišek z Dnevnika. Za Piškovo so v DNS zapisali, da njeno pisanje vselej zaznamuje kritična, avtonomna in neuklonljiva novinarska drža. Izsledke svojega dela predstavi jasno, stvarno in natančno; pri tem nima zadržkov poimenovati stvari s pravim imenom.
Nagrajenec za izjemen dosežek v novinarski fotografiji za posamično fotografijo je postal Voranc Vogel z Dela. Nagrado za reportažo je dobil Jošt Franko, avtor serije fotografij o kmetovanju na frontnih črtah v Gazi. nr, sta
Možno (in nujno!) je potegniti ločnico med novinarstvom kot dejavnostjo in medijem kot organizacijo, nikakor pa ne moremo zanemariti njune vzajemnosti, ko je govor o zagotavljanju sredstev za prvega prek drugega. Kriza tradicionalnih medijev je zato neizogibno tudi kriza tradicionalnega novinarstva, iskanje komplementarnih in alternativnih poslovnih modelov pa neizogibno tudi iskanje komplementarnih in alternativnih novinarskih form.
Zakaj se pogovarjamo le o naročninah, oglasih ali donacijah, ko pa stranski produkti našega dela – podatkovne baze, surovi posnetki, namenska orodja, posamezna avtorska dela, arhivi družbenega dogajanja, izobraževanja, druženja… – nosijo lastne vrednosti? Zakaj poskušamo svet okoli sebe osmisliti le skozi uvod, jedro in zaključek, ko pa je strukturiran pregled nad odnosi med osebami, organizacijami, lokacijami, dogodki… naših naracij ključen, da se vsakič znova ne izgubljamo v mimobežnih podrobnostih?
Obstajajo boljši načini, dolžni smo jih raziskovati. Tako javnosti kot tudi sebi.
Aljaž Vindiš infografični novinar Dnevnika
Vprašanje prihodnosti novinarstva je vprašanje, kam bodo novinarji usmerili svoj pogled. Se bodo še naprej neprestano ozirali le nazaj, dajali svoj glas dnevni, realni politiki, ali pa se bodo ozirali tudi na obrobja in k alternativam, ki za mnoge družbene probleme že danes ponujajo uporabne odgovore in rešitve? Mediji imamo prihodnost, dokler se zavedamo, da nas zavezništva z utrjenimi strukturami moči le obtežujejo in ovirajo ter da je naša rešitev nov pakt z javnostjo, ki temelji na selektivnejšem odmerjanju pozornosti: manj vsem silam, ki vnašajo razdor in zamegljujejo pogled, več tistim, ki mislijo vizije in gledajo naprej. Medijska prihodnost je v vzgoji takega novinarstva, ki bralce ne le informira, pač pa pred njih neprestano postavlja razmislek o prihodnosti: o tem, kakšna bi družba lahko bila, pa ni tudi zato, ker preveč energije porabimo za nebistveno in nevredno pozornosti. V novinarstvu prihodnosti sodi dnevna politična afera na dno 23. strani.
Mojca Pišek novinarka kulturne redakcije Dnevnika