V skladu z lani dopolnjenim zakonom o osnovni šoli se bodo letos na urniku osnovnošolcev lahko znašli tudi novi, bolj praktično zasnovani predmeti. Kar je dobro. A šolski praktiki opozarjajo, da so strokovnjaki spet pozabili, da je predmetnik slovenske devetletke že zdaj eden »najbogatejših« po številu predmetov v Evropi, veliko število predmetov pa dokazano škodi... Za nekatere naše sogovornike je vprašljivo tudi (pre)zgodnje poučevanje tujih jezikov.
Učenci bodo po novem poleg dosedanjih »obveznih izbirnih predmetov« v zadnjem triletju lahko izbirali še med tako imenovanimi neobveznimi izbirnimi predmeti (NIP) v drugem triletju. (Obvezna izbirnost pomeni, da morajo učenci izmed ponujenih predmetov obvezno izbrati.) Odločili se bodo lahko, vsaj na papirju, za drugi tuji jezik, tehniko, šport, umetnost ali računalništvo. Gre za tako imenovani razširjeni program, ki ga »zahteva« Lukšičeva bela knjiga o izobraževanju. Letos bodo NIP na voljo četrtošolcem, v prihodnjih dveh letih pa še učencem 5. in 6. razreda.
Po zagotovilih strokovnjakov naj bi bili ti predmeti bolj praktično naravnani, poučevali pa naj bi jih eno uro na teden. Izjema je le drugi tuji jezik, ki bo dveuren. Po besedah vodje sektorja za osnovno šolstvo na MIZS Borisa Zupančiča naj bi jih uvedli predvsem zato, ker šole organizirajo premalo interesnih dejavnosti. A od interesnih dejavnosti se NIP močno razlikujejo. Učenci bodo iz njih ocenjeni, po prijavi pa jih bodo morali obiskovati vsaj eno leto. Res pa je, da se bodo lahko učenci mirno odločili tudi za – nobenega.
Obvezni, obvezni izbirni, neobvezni izbirni pouk...
Podobno velja tudi za neobvezni izbirni pouk drugega tujega jezika v zadnjem triletju, kar je druga pomembna letošnja novost. Šole bodo morale takšen predmet ponuditi sedmošolcem, v prihodnjih dveh letih pa še učencem 8. in 9. razreda. Tudi ta rešitev bo najbrž povzročila kar nekaj zmede. Učenci bodo namreč v zadnjem triletju imeli na voljo tako »obvezni izbirni« kot »neobvezni izbirni« pouk drugega tujega jezika. Učitelji, s katerimi smo govorili, se tej rešitvi le čudijo. »V tem ni nobene logike,« se jezi pomočnica ravnatelja na ljubljanski OŠ Prule Janja Klander Merc. Veliko vprašanje je tudi, pravi, koliko bo zaleglo eno samo leto učenja tujega jezika, če se učencu pouka ne bo ljubilo nadaljevati.
Nemalo dilem odpira tudi tretja daljnosežna novost. Prvega tujega jezika (praviloma angleščine) se po novem otroci ne bodo več začeli obvezno učiti v četrtem razredu, temveč že v drugem. Pri sedmih letih torej. V tem šolskem letu bo za dve uri na teden predmetnik drugošolcev obsežnejši na 61 izbranih šolah, do šolskega leta 2016/17 pa na vseh. Ta novost, poudarjajo na zavodu za šolstvo, je skladna z evropskimi smernicami za jezikovno politiko. Na 40 slovenskih šolah so jo eksperimentalno preizkušali od leta 2008 do 2010 v dveletnem projektu, sofinanciranem z evropskimi sredstvi. Učne načrte in didaktične pristope so zasnovali na podlagi spremljave projekta, poudarja svetovalka za osnovno šolo na Zavodu RS za šolstvo mag. Katica Pevec Semec.
»Gre še za eno v vrsti nepremišljenih, nestrokovnih in za mnoge otroke škodljivih rešitev,« pa vztraja največji znotrajsistemski kritik slovenskega šolstva Dušan Merc, ki je prepričan, da otroci pri sedmih letih še niso dovolj možgansko razviti, da bi bil lahko pouk tujega jezika zanje smiseln in učinkovit. »Povsem jasno mi je, da bo Slovenija težko preživela, če mladi ne bodo govorili vsaj dveh tujih jezikov. A s tako zgodnjim poukom k temu ne bomo prav nič prispevali. Otroke bomo le po nepotrebnem obremenili, še posebej tiste iz tujejezičnih družin, za katere je že slovenščina tuji jezik. Otroci, ki se bodo začeli učiti tujega jezika toliko prej, ne bodo znali prav nič več kot tisti, ki se ga bodo začeli učiti v 6. razredu. Sicer pa sem trdno prepričan, da ima pevski zbor ali rokometni krožek bolj pozitiven vpliv na kognitivni razvoj otroka kot (pre)zgodnji pouk tujega jezika.«
Po mnenju ravnatelja Merca brezglavo popuščamo diktatu imperializma. Ko se sklicujemo na tuje zglede, pravi, pozabljamo, da pripadamo satemski jezikovni skupini, zaradi česar se z lahkoto naučimo češčine ali hrvaščine, veliko težje pa angleščine ali nemščine. Najbolj pa ga jezi, da pri vseh prenovah najraje kaj dodamo. »To je ta brezglava 'aditivna' pedagogika, ki samo povečuje kaos in peha otroke v stisko. Na naši šoli že 92 ur na teden dodatno poučujemo otroke s posebnimi potrebami. Nikoli se nihče ne vpraša, zakaj število teh otrok narašča. Pa ni prav nič narobe z otroki, narobe je s šolo,« je prepričan Merc.
Zavod za šolstvo: Zgodnji pouk dobrodejen
Mag. Katica Pevec Samec, svetovalka za osnovno šolo na Zavodu RS za šolstvo, seveda meni drugače: »Tuji jezik pri šestih letih poučujejo v vseh sosednjih državah, pa v Švici, na Norveškem, Romuniji in še kje. Izkušnje kažejo, da je zgodnje poučevanje tujega jezika smiselno in dobrodejno. Ob ustreznem pristopu seveda. Nihče od učencev ne pričakuje, da se bodo po letu ali dveh učenja že kar pogovarjali v tujem jeziku. Poudarek bo na poslušanju, poimenovanju, na didaktičnih igrah. Pisanje pride na vrsto šele ob koncu 3. razreda.« Da ne bi učencev obremenjevali s preveč novimi informacijami, dodaja, se bodo te prekrivale z vsebinami pri drugih predmetih. Ko se bodo na primer učili o živalih v morju, jih bodo poimenovali še v tujem jeziku. Prav tako ni nujno, pojasnjuje svetovalka, da bo pouk potekal dvakrat po 45 minut. Učiteljica bo lahko mirno ure razdelila na več delov, da otrokom ne bo prenaporno. Res pa je, priznava svetovalka, da še niso razrešili vseh dilem, na primer z ocenjevanjem.
Direktor Zavoda RS za šolstvo Vinko Logaj dodaja, da so učitelje, ki bodo poučevali drugošolce, ustrezno doizobrazili in da je zgodnji pouk tujega jezika odgovor na potrebe družbe in interese staršev. »V Sloveniji se pouk v različnih oblikah za najmlajše izvaja že vsaj deset let. Zdaj bo ta pouk dosegljiv vsem.« Zagotavlja tudi, da bodo dogajanje na šolah strokovno skrbno spremljali in pazili, da bodo šole zadovoljevale potrebe učencev, ne potreb po dodatnih urah za nekatere učitelje. Ali bo izobraženih učiteljev dovolj, pa je drugo vprašanje. Letos morajo na vsaki šoli v Sloveniji število učiteljev znižati za en odstotek...