Prerekanja med Erjavcem in Pusićevo niso edini problem
Omenja, da prerekanja med zunanjima ministroma Karlom Erjavcem in Vesno Pusić o tem, ali je treba za javnost odpreti ustno obravnavo pred arbitražnim sodiščem, niso edini problem. Bolj resna zadeva je nadaljevanje postopkov proti LB in NLB na hrvaških sodiščih.
Hrvaško-slovenska meddržavna komisija za reševanje odprtih vprašanj se ni sešla od sredine leta 2012. Hrvaška in slovenska diplomacija predlagata ločeni pobudi za reševanje političnega zastoja v BiH, ki sta si medsebojno konkurenčni. To kaže, da državi nastopata kot tekmeca in ne kot partnerja, sklene časnik.
Nafta in plin v Jadranu
V ločenem članku Novi list piše tudi o najnovejšem zapletu ob hrvaškem razpisu za raziskave in izkoriščanje nafte in plina v hrvaškem delu Jadranu. Slovenija in Črna gora sta namreč podali ugovora k zemljevidom, ki jih je v razpisu uporabila Hrvaška. Po oceni Ljubljane zemljevidi prejudicirajo mejo.
Celoten slovenski direndaj z mejo na morju nima nobene zveze, prav tako ne s slovenskim morskim ribolovom niti s prostim dostopom do pristanišča Koper temveč s slovensko obupano željo, da bi zasegla naftna in plinska polja ob naši obali, je za časnik dejal predsednik Euromediteranskega foruma Tonči Tadić.
Dejal je, da nobena arbitraža, ki bo v duhu konvencije ZN o pomorskem pravu, ne more premakniti meje na Savudriji proti jugu, da bi Slovenija zasegla hrvaški epikontinentalni pas, v katerem sta "hrvaški plin in nafta".
V arbitraži lahko govorijo zgolj o določanju sredinske črte
"V arbitraži lahko govorijo zgolj o določanju sredinske črte v Piranskem zalivu," je povedal Tadić, ki je tudi pred leti kot saborski poslanec Hrvaške stranke prava (HSP) opozarjal na pomen hrvaškega epikontinentalnega pasu v odnosih s Slovenijo.
Opozarja tudi, da načrtovane raziskave in izkoriščanje nafte in plina v hrvaškem delu Jadranu prinašajo veliko tveganja za Hrvaško zaradi morebitnega onesnaženja morja, ki bi lahko za več let škodovalo hrvaškemu turizmu. Dodaja, da ni nihče naročil študije o vplivu raziskav in izkoriščanja energentov v Jadranu.
Časnik navaja tudi odgovor hrvaškega ministrstva za gospodarstvo na slovenske in črnogorske ugovore. V Zagrebu menijo, da ugovori ne bodo vplivali na postopek javnega razpisa, poudarjajo tudi, da so plinska in naftna polja, ki so jih ponudili v razpisu, v celoti znotraj hrvaškega teritorialnega morja in hrvaškega epikontinentalnega pasu.
