Zaposleni v javnem sektorju morajo do konca januarja prejeti približno sto milijonov evrov vredni drugi del tretje četrtine izplačil za odpravo plačnih nesorazmerij, ki so nastale ob uvedbi plačne reforme v letu 2008. Tako kot pri izplačilu prvega dela konec februarja lani tudi letos grozijo težave. Ker državni proračun »diha na škrge«, bodo morala sredstva znova zagotoviti resorna ministrstva oziroma javni zavodi.
Glede tega pa so precejšnje razlike. Medtem ko naj bi v šolstvu ministrstvo vendarle priskočilo na pomoč javnim zavodom, ki bodo dokazali, da nimajo denarja, pa si v zdravstvu tega ne morejo obetati. Bolnišnic ne financira proračun, ampak Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ta pa že lani zaradi finančnih težav k poplačilu ni mogel prispevati ničesar. Ker bo po naših informacijah tako tudi letos, bodo zaradi rezov v javnih zavodih najkrajšo znova potegnili bolniki.
Nesmiselno zasliševanje
Za zaposlene v šolstvu bo, tako kot lani, treba nameniti okoli 25 milijonov evrov, kar bo za ministrstvo verjetno pretežak zalogaj, zato bo poskušalo čim več preložiti na zavode. Lani so šole zaprosile za 20,7 milijona evrov, od katerih jim je ministrstvo odobrilo 10,7 milijona evrov.
»V ponedeljek smo prejeli navodila za izplačilo poračuna. Če sredstev zanj nimamo, moramo to dokazati v posebnem obrazcu, ki mora biti pripravljen do 15. januarja,« je povedal ravnatelj ljubljanske OŠ Prule Dušan Merc. Celotna zadeva se mu zdi nedopustna, saj je prepričan, da bi morala denar zagotoviti država. »Zakon je veljaven in vlada se ga mora držati,« poudarja Merc, ki je lani, tako kot še tudi nekaj deset šol, tožil državo in dobil konec lanskega leta povrnjenih 15.600 evrov, ki jih je morala prulska osnovna šola za poplačila sprva nameniti sama. Ker je država vrnila sredstva vsem tožnikom, se seveda postavlja vprašanje smiselnosti vnovičnega zasliševanja šol, ali so finančno sposobne izplačati poplačilo. »To je neumno. Najprej te 'vlečejo' glede denarja, potem ti pa vse vrnejo,« ugotavlja Merc.
Anomalije še niso odpravljene
Zahteva za poračun tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij izhaja iz sodbe vrhovnega sodišča, da je Pahorjeva vlada s preložitvijo izplačila kršila kolektivno pogodbo za javni sektor in retroaktivno posegla v pravice. Vlada Alenke Bratušek se je zavezala, da bo poplačilo v višini skoraj 200 milijonov evrov bruto zagotovila v dveh obrokih – prvega do konca lanskega februarja in drugega do konca januarja 2015.
Četrta četrtina je bila ob hkratnem osemodstotnem znižanju plačnih razredov poplačana z Zujfom julija 2012. Kljub temu anomalije, zlasti v plačnem razredu J, kjer je v glavnem tehnično osebje, ostajajo, odpravljati pa naj bi jih začeli s pogajanji o spremembah plačnega sistema v javnem sektorju, ki naj bi se začela marca.
