Vlada je v prvi uredbi o sofinanciranju zavarovalnih premij, sprejeti 11. decembra lani, kmetom obljubila, da jim bo letos k zavarovanju njihovih posevkov, plodov in živali primaknila okoli 4,6 milijona evrov. Nato si je premislila in 8. januarja sprejela popravek uredbe, v katerem je ta znesek oklestila na 1,5 milijona evrov oziroma delež sofinanciranja s 40 znižala na le 20 odstotkov. Kmetje, kmetijska podjetja, kmetijsko-gozdarska in živilska zbornica ter zavarovalničarji so nad to odločitvijo zgroženi, saj se obeta dodaten osip kmetijskih zavarovanj. Se torej Slovenija vrača v obdobje pred letom 2006, ko so politiki ob vsakokratni naravni nesreči kmetom izplačevali visoke odškodnine iz državnega proračuna in tudi na ta način nabirali glasove volilcev?
Osip
Od leta 2006, odkar država sofinancira zavarovalne premije (takšno rešitev je uveljavila takratna kmetijska ministrica Marija Lukačič), v kmetijstvu načeloma izplačuje škodo le še zaradi suše, pred katero kmetje svojih pridelkov in plodov ne morejo zavarovati pri komercialnih zavarovalnicah. Leta 2005 so imeli zavarovanih 18 odstotkov kmetijskih površin, strokovnjaki pa so izračunali, da bi jih morali zavarovati od 70 do 80 odstotkov, da bi bilo zavarovanje za kmete cenejše in da zavarovalnicam ne bi prinašalo izgub. A je realnost daleč od tega.
Prva leta po uvedbi sofinanciranja zavarovalnih premij iz proračuna (delež sofinanciranja se je gibal gibal od 30 odstotkov v letu 2006 do 50 odstotkov v letih 2009–2013) je obseg zavarovanih površin in živali skokovito naraščal, po letu 2010 je začel upadati. Trenutno naj bi bila zavarovana le slaba četrtina kmetijskih zemljišč.
Šok
Poznavalci tega področja se strinjajo, da sistem sofinanciranja zavarovalnih premij v Sloveniji ne zadostuje za reševanje kmetijstva pred vse pogostejšimi naravnimi nesrečami, ki se znašajo nad to »tovarno pod milim nebom«, zato bi ga bilo treba osvežiti. Toda odločitev kmetijskega ministra Dejana Židana, da močno oklesti subvencije za kmetijska zavarovanja, ne da bi ponudil alternativno rešitev, je mnoge šokirala.
»To je grozljivo in nesprejemljivo. Le kdo bo še lahko zavaroval kmetijsko proizvodnjo ob zgolj 20-odstotnem proračunskem sofinanciranju zavarovalnih premij? Sadjarji smo žrtve ruskega embarga, ki ga je zakuhala politika. Še nikoli, odkar imamo evro, niso bile cene jabolk tako nizke, in če pride hujša pozeba, je lahko z nami konec,« nam je potožil eden od sadjarjev. Ogorčeni so tudi v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS). »Popoln šok je bil, nihče nas ni niti obvestil, kaj šele da bi se kdor koli usklajeval z nami. Na dan sprejetja uredbe na vladi smo dobili po elektronski pošti le skopo obvestilo ministrstva za kmetijstvo (MKGP), da se delež sofinanciranja zavarovalnih premij zaradi pomanjkanja denarja v proračunu znižuje,« opozarja dr. Dušica Majer, na KGZS odgovorna za kmetijska zavarovanja. »Vrsto let smo se trudili, da bi čim več kmetov nagovorili k zavarovanju, saj brez njega resna kmetijska proizvodnja ni mogoča. To znižanje sofinanciranja premij pomeni vrnitev v leto 2005, ko je bilo zavarovanih zelo malo kmetijskih površin,« dodaja.
Neodgovorna vlada
Do ravnanja kmetijskega ministrstva so kritični tudi v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Direktorica dr. Tatjana Zagorc opozarja, da tudi njihovih članov ni nihče seznanil z načrtovanimi spremembami, še manj z argumenti, zakaj znižanje sofinanciranja zavarovanj na polovico. »Odgovorni na MKGP so nam še pred dvema mesecema pisno zagotovili, da ostaja sofinanciranje zavarovanj za posevke, nasade in plodove na ravni 40 odstotkov. Resorno ministrstvo smo namreč že dalj časa opozarjali, da bi bilo treba sofinanciranje povečati na 50 odstotkov, saj bi le tako lahko lovili konkurenco. Pri tako pomembnih odločitvah bi sektor pričakoval argumentirane in ne pavšalnih odločitev, saj so razmere na evropskem kmetijskem trgu spremenjene in zelo težke. Tovrstnim odločitvam odločno nasprotujemo in pričakujemo spremembo uredbe,« pravi Zagorčeva.
Čudi se tudi Benjamin Schlauer, vodja avstrijske podružnice Agro Zavarovalnice v Sloveniji. »Ta vladna poteza je popolnoma neodgovorna, saj so nam porušili ves koncept. Že oktobra smo se dogovorili, da ostane vse po starem. Finančno ministrstvo je odobrilo 40-odstotno subvencioniranje zavarovalnih premij, zato tega znižanja ne razumem in sem zelo razočaran. Zavarovalnice smo namreč že vse pripravile za leto 2015: natisnile brošure in reklamno gradivo, pripravile izračune, zavarovalne ponudbe, tudi kmete smo na terenu že seznanili s svojo ponudbo kmetijskih zavarovanj, a smo jih pri tem nehote zavajali, saj nismo vedeli, da bo država sofinanciranje zavarovalnih premij s 40 odstotkov znižala na 20. To je s poslovnega vidika in z vidika odnosa do kmetovalcev povsem neprimerna in neodgovorna poteza,« je kritičen Schlauer. Aktualnemu vodstvu MKGP tudi svetuje: »Treba bo začeti razmišljati o kmetijstvu, politiko pa pustiti ob strani.«
Veseli gozdarji
Na kmetijskem ministrstvu so nam pojasnili, da so sofinanciranje zavarovalnih premij znižali zaradi stanja v državnem proračunu. Pri tem so sledili sklepu vlade, sprejetemu 22. decembra 2014, v katerem je določeno, kolikšen proračun bo imelo posamezno ministrstvo v letu 2015. So pa dodali: »Ministrstvo pričakuje, da zavarovalnice znižanja sofinanciranja zavarovalnih premij ne bodo prenesle na zavarovance, temveč bodo to pokrile iz drugih virov oziroma rezerv.«
Židanove odločitve o drastičnem znižanju proračuna za sofinanciranje zavarovalnih premij pa bo nekdo vendarle vesel. Del tega denarja (po naših informacijah slab milijon evrov) naj bi se namreč prelil na Zavod za gozdove Slovenije. To je tista institucija, katere direktorja (Iva Trošta) je Židan pred dobrim letom razrešil, ker ni znal gospodariti s (prenizkim) proračunom, ki ga je imel zavod takrat na voljo. Kmalu po Troštovi razrešitvi je Židan zavodu (pod krinko žledoloma) zagotovil dodatna dva milijona evrov, nova finančna injekcija prihaja h gozdarjem zdaj še na škodo kmetijskih zavarovanj?
