Čezmejno povezovanje je eden od temeljev delovanja Evropske unije. Sodelovanje med državami na čezmejni regionalni ravni velja za uveljavljen pristop reševanja razvojnih, okoljskih, gospodarskih, kulturnih in družbenih izzivov, ki segajo onstran meja nacionalnih držav. Koncept makroregij je v EU vseeno razmeroma nov.
Temeljni cilj tovrstnega povezovanja med različnimi državami oziroma regijami je ustvariti projekte z dodano vrednostjo. Jadransko-jonska makroregija bo tretji tovrstni povezovalni koncept, nastaja pa že tudi četrta makroregija na območju Alp. Ustanovitev jadransko-jonske regije je sledila oblikovanju regije držav morskega bazena Baltika in podonavske regije.
Tako kot pri njunih predhodnicah je tudi kar zadeva jadransko-jonsko regijo temeljni cilj doseči boljše regionalno sodelovanje pri skupnih vprašanjih. Poleg držav članic bodo to regijo sestavljale tudi države, ki se nahajajo v čakalnici EU. Italija, Slovenija, Hrvaška, BiH, Srbija, Črna gora, Albanija in Grčija naj bi tako tudi s skupnimi regijskimi projekti lažje črpale evropska sredstva. Poleg potencialnih pozitivnih vplivov na gospodarstvo v evropski komisiji še ocenjujejo, da bi lahko tesnejše sodelovanje med osmerico držav spodbudilo tudi približevanje zahodnega Balkana evropski integraciji.
Sredstva za projekte iz obstoječih skladov
Evropska komisija je minuli teden predstavila akcijski načrt programov za novo makroregijo, ki ga morajo potrditi še voditelji držav članic. Ustanovitev regije sovpada z novim evropskim proračunom do leta 2020, v katerem sicer ne bo predvidenih dodatnih sredstev za financiranje projektov iz jadransko-jonske regije. Kot zagotavljajo v komisiji, je na voljo zadostno število sredstev v okviru kohezijskega sklada in drugih finančnih mehanizmov za države članice in programov predpristopne pomoči za države kandidatke.
Nevladne organizacije, občine in tudi ministrstva se bodo lahko samostojno ali s čezmejnimi projekti s partnerji iz drugih držav prijavila na številne razpise za sredstva. Cilj pa je tudi, da se za te projekte pridobi financiranje iz nacionalnih proračunov in zagotovi sodelovanje zasebnega sektorja. Slovenija bo lahko do leta 2020 iz evropskih sredstev za vse svoje projekte, torej tudi za projekte v okviru jadransko-jonske regije, pridobila tri milijarde evrov.
Usklajeno načrtovanje pomorskega prometa in ribištva
Na območju jadransko-jonske regije, kjer živi 70 milijonov ljudi, se bo čezmejno sodelovanje osredotočilo na štiri temeljne tematske sklope. Na področju »modre rasti« naj bi spodbujali trajnostni gospodarski razvoj in ustvarjali delovna mesta in poslovne priložnosti v »modrem« gospodarstvu, vključno z ribištvom in akvakulturo. Spodbujanje grozdov, ki vključujejo raziskovalna središča, javne agencije in zasebna podjetja, je v središču pozornosti, prav tako tudi usklajeno upravljanje ribištva.
Večjo povezanost regije bi radi v EU dosegli z boljšim načrtovanjem pomorskega prometa. Z nadgradnjo prometnih povezav zaledja in pristanišč pa si želijo privabiti večji odstotek kontejnerskega prometa na obale Jadranskega in Jonskega morja, s čimer naj bi v tej regiji postali bolj konkurenčni evropskim pristaniščem na severu.
Dva pogoja za črpanje sredstev
Na področju kakovosti okolja – izhodišča akcijskega načrta je Slovenija pripravila v sodelovanju z BiH – je cilj zaustaviti izgubljanje biotske raznovrstnosti in degradacijo ekosistemov. Prizadevali si bodo za vzpostavitev skupne platforme vseh držav do konca leta 2015 za zbiranje podatkov, raziskave in analize. Doseči nameravajo tudi vzpostavitev usklajenega omrežja zavarovanih morskih območij. Do leta 2020 naj bi, če bo šlo, v zavarovana morska območja vključili deset odstotkov površine Jadranskega in Jonskega morja.
Četrta prednostna naloga regije je turizem. Na tem področju naj bi dosegli večjo prepoznavnost regije, financirali pa naj bi tudi zagonska podjetja s turističnimi programi.
Da bo projekte financirala Evropska unija, morata biti zagotovljena dva pogoja. Cilji in strategija jadransko-jonske regije se morajo v partnerskem sporazumu med Slovenijo in evropsko komisijo o črpanju evropskih sredstev zrcaliti kar se da ohlapno. Ohlapno besedilo je pomembno zato, ker lahko država tako doseže, da je z evropskim denarjem podprtih več projektov. In drugič, partnerski sporazum mora biti tudi sprejet. Tukaj se Sloveniji zatika. Z Brusljem ji ga še ni uspelo skleniti. V službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko pričakujejo, da bo sporazum sprejet do jeseni.