"Nisem imela dobrega občutka pred glasovanjem," je dejala Pirc Musarjeva. Po njenih besedah je zato toliko bolj vesela podpore programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS). "Prijavila sem se namreč zaradi tega, ker si iskreno želim tej hiši, ki je meni mnogo dala v življenju, dati nekaj nazaj," je dodala.
Pirc Musarjeva tako 2500 zaposlenim na RTVS kot tudi poslušalcem in gledalcem obljublja bistveno večjo preglednost porabe javnega denarja in vsega, kar se v zavodu dogaja. Ob tem je kot eno od prednostnih nalog izpostavila tudi prenovo televizijskih programov: "Tukaj je največ za postoriti, ker televizijski programi bolj šepajo kot radijski."
Kot generalna direktorica RTVS si bo Pirc Musarjeva prizadevala tudi za vzpostavitev t. i. data centra, ki bo nudil podporo raziskovalnemu novinarstvu: "Brez sposobnega data centra, ki bo s svojimi raziskovalci servisiral vse novinarje in ustvarjalce dokumentarnih filmov, preprosto ne bo šlo."
"V javnosti je ogromno informacij, ki jih mediji preprosto ne znajo več obdelati. Data center je tisti, ki mora v vsakem trenutku vedeti, kaj je nekdo rekel pred 14 dnevi ali pa štiri leta nazaj," je dejala Pirc Musarjeva. Po njenih besedah je velik izziv za RTVS tudi vzgajanje vrhunskih voditeljev televizijskih in radijskih oddaj.
Z imenovanjem za generalno direktorico se bo Pirc Musarjeva po 14 letih ponovno vrnila v nacionalno RTV hišo. Po njenem mnenju je to prednost, saj hišo vendarle tako dobro pozna, da je "notranje struje" ne bodo uspele tako enostavno pretentati. Kot prednost pa šteje tudi dolgoletno odsotnost, ki ji daje "neko kritično distanco do vsega".
Programski svet RTVS je Pirc Musarjevo izvolil v tretjem krogu glasovanja, ko je njeno kandidaturo podprlo 15 od 29 svetnikov. V predstavitvi je obljubila "spremembe, red in pravno okolje". Kot je dejala pred svetniki, je največja pomanjkljivost zavoda prav pomanjkanje skrbi za kakovostne kadre.
V tretjem krogu glasovanja se je Pirc Musarjeva pomerila z odgovorno urednico tretjega programa Televizije Slovenija Ljerko Bizilj, ki je dobila 13 glasov. Za izvolitev je bila potrebna absolutna večina svetniških glasov, to je 15.