Ustavni sodniki so zakon o davku na nepremičnine v celoti soglasno razveljavili. V delu, ki se nanaša na obdavčenje nepremičnin, so kot neustavnega razglasili tudi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki ga je sprejela že prva Janševa vlada. Do drugačne ureditve obdavčitve nepremičnin se bodo tako uporabljali predpisi, ki so veljali doslej. To pomeni, da bomo še naprej plačevali nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest in davek od premoženja, kar se vse steka le v občinske proračune. V SDS zaradi odločitve ustavnega sodišča sedanjo vlado in premierko že pozivajo k odstopu, Alenka Bratušek pa njihove pozive zavrača. »Če bi to, da Alenka Bratušek odstopi, rešilo problem, ne bi imela popolnoma nobenega problema tudi odstopiti. A na žalost to ne rešuje stvari,« je ob včerajšnjem obisku vlade na Gorenjskem poudarila v pogovoru za Radio Triglav.
Bratuškova je dejala, da je odločitev ustavnega sodišča treba spoštovati, krivdo za padec zakona pa je pripisala prvi Janševi vladi, saj naj bi v sedanji ministrski ekipi verjeli, da je leta 2006 sprejeti model množičnega vrednotenja ustrezen. A vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko »izgovarjanje na vlado, ki je bila na oblasti pred osmimi leti«, ocenjuje kot neodgovorno. Če bi Bratuškova v postopku sprejemanja davka na nepremičnine zaznala kar koli neustavnega, bi lahko sedanja vlada to zlahka odpravila, so prepričani v SDS.
»Posledice bodo bistveno bolj boleče«
Vlada si je od nepremičninskega davka sprva obetala okoli 400 milijonov evrov, približno 200 milijonov evrov za proračun in 200 milijonov evrov za občine. Po številnih spremembah – zadnja je bila sprejeta na četrtkovi seji parlamenta – je vlada računala na 126 milijonov evrov proračunskih prihodkov.
Kljub omenjenemu zmanjšanju in kljub včerajšnjemu poudarjanju koalicije, da bi nepremičninski davek prinesel »le« dva odstotka celotnega proračuna, pa izguba tega vira pomeni za državni proračun nov velik šok. V prvih dveh mesecih letos je namreč primanjkljaj dosegel že 485 milijonov evrov, kar je skoraj polovica za letos načrtovanega primanjkljaja. Poleg tega ima država po letošnji novi zadolžitvi skupno že za okoli 27,5 milijarde evrov javnega dolga.
Bratuškova je včeraj povedala, da vlada nekaj možnih rešitev za izpadli prihodek že ima, pri tem pa opozorila, da bodo te za državljane »bistveno bolj boleče« in manj pravične, kot bi bil davek na nepremičnine. Kaj več o možnih ukrepih ni govorila, sodeč po njenih besedah in izjavi državne sekretarke na finančnem ministrstvu Mateje Vraničar pa vlada o dodatnem zadolževanju ne razmišlja. »Dodatno zadolževanje ne pride v poštev, če želimo ohraniti cilje, da do leta 2015 izidemo iz presežnega primanjkljaja in do leta 2017 uravnotežimo proračun,« je poudarila Vraničarjeva. Pri konsolidaciji javnih financ ostajata torej samo dve poti: spremembe na davčnem področju ali pa pri odhodkih. Slednjo možnost je prejšnji mesec napovedal finančni minister Uroš Čufer. Ob robu poslovnega zajtrka Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji (AmCham) je namreč uvedbo kriznega davka zavrnil, saj naj bi pretirano obremenila podjetja in stroške dela, kot alternativno možnost ob padcu nepremičninskega davka pa napovedal korenitejši poseg v javno porabo. A ima glede tega vlada precej zvezane roke, saj ji dogovor s sindikati v letošnjem letu preprečuje posege v plače, pri posegih v pokojnine in regres upokojencem pa ji tega ne dopušča koalicijska pogodba. Tako je tudi vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša včeraj izpostavil vztrajanje njihove stranke, da vlada izpada prihodka ne bo reševala s posegi v socialne transferje oziroma v pokojnine. »Prepričan sem, da izvršna oblast tega ne bo predlagala,« je poudaril.
Tako se kot najverjetnejša rešitev v krogih blizu premierke omenja dvig davka na dodano vrednost (DDV). Ob tem upajo, da bi zadoščal že dvig višje stopnje DDV. Po izračunih, ki so bili napravljeni pred zadnjim dvigom, bi se ob zvišanju splošne stopnje DDV za eno odstotno točko v proračun nateklo od slabih 100 do 150 milijonov evrov. To je približno toliko, kot znaša izpad zaradi ustavne odločitve. A bo tudi takšna rešitev v delu koalicije nedvomno naletela na nasprotovanje. V koalicijski pogodbi je namreč – predvsem zaradi vztrajanja Državljanske liste (DL) – zapisano, da (razen nepremičninskega davka) sedanja vlada ne bo zviševala ali uvajala novih davkov in drugih dajatev. Tudi včeraj je vodja poslancev DL Rihard Braniselj poudaril, da je »nedostojno v tej državi danes razmišljati o dvigu davkov«. A je v Pozitivni Sloveniji (PS) mogoče slišati, da je en davek pač padel, zato je najbolj ustrezno, da ga nadomestijo z drugim.
»Umetno povzročena drama«
Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete zaradi novega udarca za državni proračun ni pretirano zaskrbljen. »Grožnje z dodatnimi rezi so umetno povzročena drama, ki bo nedvomno postala stvar političnega prenaprezanja,« ocenjuje Kovač. Po njegovem mnenju je bil letošnji proračun zastavljen zelo konservativno, zato ne vidi razloga, da ne bi ugodnejši kazalniki in ocene gospodarske rasti nadomestili izpada prihodkov iz nepremičninskega davka. Naj spomnimo, da je v zadnjem četrtletju lani gospodarska rast v primerjavi z enakim obdobjem leta 2012 znašala 2,1 odstotka, Umarjeva napoved za letos pa se je popravila na 0,5 odstotka.
Kovač meni, da bi bili dodatni ukrepi v tem trenutku prenagljeni. Kot pravi, se bodo posledice gospodarske rasti na eni strani in številnih nepredvidenih odhodkov na drugi (vremenska ujma je po včerajšnjih podatkih povzročila za 429 milijonov evrov škode) poznale šele sredi leta. Po njegovem mnenju mora vlada poskrbeti predvsem za tekočo likvidnost, v glavnem za odplačila dolgov in dodatne dokapitalizacije.
Samo Uhan: »Vlada lahko preživi«
V SDS včeraj zadovoljstva nad odločitvijo ustavnega sodišča niso skrivali in so že izrazili pričakovanje, da bo premierka Bratuškova odstopila. Zakon o davku na nepremičnine je bil namreč sestavni del proračunskega paketa, na katerega je predsednica vlade vezala zaupnico. »S tem, ko je ustavno sodišče nepremičninski zakon razveljavilo, je v bistvu razveljavilo tudi zaupnico vladi in zaupnico Alenki Bratušek,« je poudaril Jože Tanko. Kako bo SDS ukrepala, če Bratuškova ne bo odstopila, Tanko včeraj ni razkril, ni pa izključil niti možnosti konstruktivne nezaupnice vladi.
Ustavno sodišče ni govorilo o zaupnici vladi, saj se o tej odloča v državnem zboru, je na izjave SDS odgovoril vodja poslancev PS Jani Möderndorfer. Ob tem pa dodal, da tudi ko je ustavno sodišče razveljavilo določene člene Zujfa, vlada ni padla. Tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je ocenil, da je politična stabilnost v tem trenutku pomembnejša kot kar koli drugega. Opozicijskim poslancem, »ki že odpirajo šampanjec zato, da bi prišli na oblast«, je tako sporočil, da bodo morali steklenico za nekaj časa zapreti, saj bo sedanja vlada in koalicija tudi to težavo prebrodila. »Prepričan sem, da se bo ta koalicija kot vedno doslej tudi tokrat znala dogovoriti in bo mandat izpeljala do konca,« je bil optimističen Braniselj. Tudi v DeSUS verjamejo, da vlada ne bo padla. Niso pa včeraj pozabili spomniti, da so imeli v stranki upokojencev s podporo nepremičninskemu davku težave in da so ga podprli, ker je premierka na proračun vezala zaupnico.
Politični analitik Samo Uhan meni, da lahko sedanja vlada odločbo ustavnega sodišča »preživi«, je pa to odvisno od več dejavnikov. Prvi je, ali je bila sedanja koalicija že pred razsodbo ustavnega sodišča odločena, da bo vztrajala še naprej, in prvi odzivi vladnih strank kažejo, da je bila. Prav tako ocenjuje, da bi lahko koalicija odločbo vsaj nekoliko interpretirala v svojo korist. »Ko je namreč ustavno sodišče presojalo o referendumih o slabi banki in državnem holdingu, je politično ocenilo, da bi padec zakonov lahko ogrozil finančne temelje države. Danes je po mojem prepričanju ustavno sodišče zopet politično presodilo, a očitno na osnovi ugotovitve, da so finančni temelji države do te mere stabilizirani, da lahko nepremičninski zakon v celoti razveljavi. S tem je po svoje pritrdilo oceni vladne koalicije, da ji je uspelo v letu dni stabilizirati razmere v državi. Ne morem si namreč predstavljati, da bi ustavno sodišče sprejelo odločitev, s katero bi ogrozilo državo.« Uhan tudi opozarja na prve izjave predsednice vlade, ki kažejo, da so v koaliciji takšen razplet pričakovali in da so nekatere rešitve že pripravili. Prav tako pa dvomi, da si v SDS padec sedanje vlade v tem trenutku tudi res želijo, saj so problemi v državi resni, njihov predsednik pa ima kar precej sodnih in drugih težav.