Te dni je zaokrožila vest, da Fakulteta za socialno delo toži dve vpleteni osebi v vstajniško akcijo pisanja grafitov po stenah fakultete, s katero naj bi na začetku letošnjega leta skupina aktivistk opozorila na škodljivo krčenje sredstev za študij. Akcija je bila po besedah vstajniških socialnih delavk, ki se z imeni in priimki ne želijo izpostavljati, uperjena proti vodstvu fakultete, ker naj se varčevanju ne bi uprlo. Akcijo so prekinili policisti, ki so dvema udeleženkama za prekršek zaračunali 100 evrov globe. Na sodišče bosta konec meseca morali zaradi neporavnanega računa v višini 2.175 evrov, ki jima ga je fakulteta poslala za stroške čiščenja. »Brisanje grafitov smo prepoznale kot poskus utišanja, represije nad kritično mislijo, česar iz svojih žepov gotovo ne želimo financirati,« so nam pojasnile vstajnice.
Dekanja fakultete Liljana Rihter, ki je vpletene v dogodek večkrat neuspešno povabila na razgovor, poudarja, da ne razume akcij, ki povzročajo škodo - v tem primeru na objektu v lasti Univerze v Ljubljani in hkrati javno dostopnem prostor. »V postopku nismo zahtevali nobenih dodatnih odškodnin, le povrnitev škode, ki je bila povzročena fakulteti.« Nasprotno vstajnice še vedno menijo, da so grafiti legitimno orodje političnega izražanja, saj so bili vedno del družbenih gibanj. »Feministično gibanje in njegovi dosežki (ženske so si izborile volilno pravico, pravico do splava, lahko so na vodilnih položajih...) se niso uresničili skozi pogovor in spoštovanje zakonodaje, temveč s prestopanjem mej, s protestiranjem, vzklikanjem, pisanjem sporočil po stenah.«
Skupni imenovalec: Varčevanje
Ne glede na ustreznost izkazovanja nezadovoljstva ne smemo mimo vzrokov zanj. Vstajnice so namreč želele opozoriti na vse slabše pogoje za študij in za delo na fakulteti: le dva od petih magisterijev na fakulteti se izvajata brezplačno, ostali trije študente stanejo po 2800 evrov na leto. Profesorji naj bi bili prekomerno obremenjeni, močno naj bi se za študente podražila tudi vpisnina in plačilo četrtega opravljanja izpitov,...
Dekanja Rihterjeva je prepričana, da se tako študentom kot zaposlenim na fakulteti godi bolje kot na drugih fakultetah, tudi zato, ker vse odločitve, povezane z varčevanjem, sprejemajo skupaj. Vpisnine in cene opravljanja izpitov so se povišale, a takšne priporoča univerza na podlagi izračunanih stroškov. Na fakulteti so se varčevanja lotili predvsem z zniževanjem materialnih stroškov, torej na področjih, ki niso neposredno povezana s študijem ali plačami zaposlenih. Slednji so res nadobremenjeni, potrebovali bi dva do sedem novih profesorjev, a obstoječi za nadobremenitev po besedah Rihterjeve prejemajo ustrezno plačilo. Drži pa, da zaradi varčevanja ne hodijo več na konference v tujino, vse manjkrat gredo na službeno pot in podobno. »Razmere niso kritične,« ocenjuje dekanja, a hkrati priznava, da se bo takšno varčevanje, če bo trajalo še nekaj časa, odrazilo tudi na kakovosti študija.
Na FDV vse manj vaj in predavanj
Kakovost študija je vse bolj kritična tudi na Fakulteti za družbene vede, so pred kratkim na javni tribuni opozorili tamkajšnji študentje in nekateri profesorji. Kot nam je povedal predsednik Študentskega sveta FDV Klemen Mesarec, so na nekaterih smereh močno oklestili predavanja in vaje: najbolj na študijskem programu analitske politologije in na mednarodnih odnosih, najmanj pa na sociologiji in kulturologiji. Študente zato upravičeno skrbi, ali bodo manj kakovostni programi sploh obdržali javno veljavnost. Za nastale razmere krivijo Univerzo v Ljubljani (UL), ker naj bi fakulteto umeščala v najnižji razred financiranja.
Vse fakultete v Ljubljani se soočajo s podobnimi težavami, zanje pa je kriva vsako leto nižja vsota proračunskega denarja, ki ga prejme univerza. Letošnji znesek je denimo že za 12 odstotkov nižji od tistega izpred treh let in za dva odstotka nižji od lanskih slabih 160 milijonov evrov, navajajo v UL. Zaposlenim so morali letos plačati tudi prvo polovico tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij in ponovno odprta napredovanja. Precej pa so fakultete po žepu udarili tudi dodatni študentje druge bolonjske stopnje. Denarja za to univerza ni dobila, zato morajo drugostopenjski študij fakultete financirati z denarjem, ki jim po Uredbi o javnem financiranju visokega šolstva pripadajo za prvo stopnjo. Rektor UL Ivan Svetlik je zato pred kratkim za STA izpostavil, da se univerza v zahtevah po vzdržnem financiranju, ki jih je treba nasloviti na vlado, pridružuje študentom.