Vlada včeraj ni odločala o spremembah zakona o davku na nepremičnine, saj bo vse napovedane ukrepe uveljavila prek novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki je že v parlamentarni proceduri. Tako se je vlada po besedah njenega tiskovnega predstavnika Boštjana Lajovica odločila prav zato, ker je zakon o množičnem vrednotenju že odprt in tako predstavlja najhitrejšo možnost za uresničitev obljubljenih sprememb glede rezidenčnosti in zemljišč za gradnjo.
To je bila poleg imenovanja članov operativne skupine za zagotovitev učinkovitega izvajanja nepremičninskega zakona tudi edina konkretna odločitev vlade o tej problematiki. Se pa vlada po Lajovičevih besedah »odpira« tudi glede možnosti pritožb lastnikov nepremičnin na davčno odmero, vendar se o teh spremembah tako kot o predlogu novega gospodarskega ministra Metoda Dragonje o nižjih stopnjah nepremičninskega davka za mala in mikro podjetja vladni strokovnjaki še usklajujejo. O spremembah rokov za ureditev podatkov v nepremičninskih evidencah pa še vedno ne razmišljajo.
Urejanje enega zakona z drugim je mogoče
Takšno spreminjanje nepremičninskega zakona prek zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin je po mnenju pravnega strokovnjaka dr. Rajka Pirnata sicer za načelo preglednosti zakonodaje izrazito slabo in z vidika pravilnega pisanja zakonov (nomotehnično) nezaželeno, vendar ustavnopravno ni sporno. »Zakon je zakon. V primerjavi s starejšim zakonom velja novejši in pogosto se zgodi, da en zakon določbe drugih zakonov razveljavi, včasih pa tudi spremeni.« Rešitev vprašanja (ne)rezidenčnosti v nepremičninskem zakonu prek zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin bo po njegovi oceni tudi precej enostavna, saj bo treba le zapisati, da se črtata ena alineja in en odstavek nepremičninskega zakona, ki govorita o nerezidenčnosti.
Takšnih sprememb po Pirnatovih besedah ne ovira niti še nedokončan postopek ustavne presoje nepremičninskega zakona, lahko pa ta stvari zaplete. Če bo sprememba zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin začela veljati še pred odločitvijo ustavnega sodišča, potem mora to šest različnih pobudnikov za ustavno presojo pozvati, naj povedo, ali še vztrajajo v svoji zahtevi, v katerem delu oziroma kako spremembe zakonodaje vplivajo na njihovo pobudo. »Če bo zakon uveljavljen po odločitvi ustavnega sodišča, pa lahko nastane zoprna situacija, če ustavno sodišče razveljavi kakšno določbo, ki jo bo zakon spremenil. V tem primeru bi moral vsak, ki mora zakon uporabljati, ugotavljati, da sprememba nima pravnega učinka, saj se nanaša na nekaj neobstoječega,« pojasnjuje dr. Pirnat.
Začele so delovati info točke na upravnih enotah
Medtem ko je premierka Alenka Bratušek v državnem zboru v ponedeljek ugotavljala, da so se zaradi napovedanih sprememb nepremičninskega davka vrste na uradih geodetske uprave (Gurs) že zmanjšale, z Gursa sporočajo, da pritisk lastnikov nepremičnin ne popušča. Do konca marca so tako zasedeni že vsi termini za obiske na izpostavah v Cerknici, Kopru, Kranju, Litiji, Sežani, Ljubljani (na Cankarjevi ulici, ne pa tudi na Zemljemerski ulici), Sežani, Slovenski Bistrici, Škofji Loki, Tolminu, Mariboru, Logatcu, Domžalah. To pomeni, da se na skoraj tretjini izpostav po državi ni več mogoče naročiti za obisk, lastnike nepremičnin pa Gurs preusmerja na sosednje lokacije. Danes bodo sporočili, katere uprave bodo začele delovati tudi ob sobotah, obenem pa na Gursu prosijo vse lastnike, ki rezerviranega termina ne bodo izkoristili, naj to sporočijo na isto telefonsko številko 080 22 15, prek katere so rezervacijo opravili in tako obisk omogočijo nekomu drugemu.
Veliko lastnikov, ki se zglasi v geodetskih pisarnah, si sicer želi le pojasnila o obvestilih. Takšnim lastnikom Gurs svetuje, naj preberejo brošuro, ki jo najdejo na spletni strani gu.gov.si, od včeraj dalje pa se po informacije lahko obrnejo tudi na info točke na upravnih enotah.
Spremenjenih že več kot pol milijona podatkov
Do včeraj se je na obisk Gursa sicer naročilo 36.796 lastnikov nepremičnin. Od tega so geodeti že sprejeli 17.981 strank, pomagali pa so tudi vsaj še enakemu številu lastnikov, ki so se v njihovih pisarnah oglasili nenaročeni. Poleg tega na obdelavo čaka še okoli 10.000 zahtev za spremembo podatkov v elektronski in papirnati obliki, v register nepremičnin pa morajo vnesti tudi manjkajoče sklepe zemljiške knjige, ki jih je geodetska uprava prejela ta teden.
Od januarja do konca februarja je Gurs na podlagi predlogov lastnikov uredil 471.723 podatkov, ki vplivajo na vrednost nepremičnine oziroma na informativni izračun davka. Od tega se je največ sprememb nanašalo na lastništvo (neurejena razmerja v zemljiški knjigi ali pa geodetska uprava ni prejela sklepov zemljiške knjige o lastništvu), urejanje površin in dejanske rabe delov stavbe. Gurs pa je uredil tudi 113.562 podatkov, ki ne vplivajo na vrednost nepremičnine (na primer število sob), vendar so jih lastniki sporočili, ker podatki v registru nepremičnin niso izkazovali dejanskega stanja. Na Gursu sicer trenutno upravljajo od 90 do 100 milijonov podatkov.
