Pred februarjem energetskih izkaznic lastniki, ki prodajajo ali oddajajo nepremičnine v najmanj enoletni najem, ne morejo več naročati, pripovedujejo različni nepremičninski posredniki. Tudi po pojasnilih podpredsednice Združenja družb za nepremičninsko poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije Vesne Levstek ljudje na izkaznice čakajo od deset do štirinajst dni. Zato je od 20 do 25 odstotkov oglasov že izginilo z največjega nepremičninskega spletnega portala pri nas, nekatere agencije pa so s svojih spletnih strani umaknile skoraj vso ponudbo, pravi Levstekova. Da se je to zgodilo, je po mnenju solastnika nepremičninske družbe Casabela Daniela Lovšina neodgovorno od države.
»Neresno je, da je ministrstvo za infrastrukturo zadnji pravilnik izdalo deset dni pred tem, ko so v veljavo stopile kazni. Resnično upam, da inšpektorjev še nekaj časa ne bo blizu in bodo pustili dihati tako ljudem kot nepremičninskim družbam. Kajti če bo treba umakniti vseh 70 do 80 odstotkov oglasov z nepremičninami, ki še nimajo potrebnih izkaznic, se bo sesul trg, tako kot se je zgodilo na Hrvaškem,« opozarja Lovšin.
Obvod: najemne pogodbe za največ eno leto
Inšpekcija svojih načrtov glede nadzorov ne razkriva, prav tako pa niso ne zanikali ne potrdili, da jih že izvajajo. Kot so sporočili, zagrožene kazni veljajo le nekaj dni, zato je statistiko prehitro zahtevati. Pojasnili so še, da je za energetske izkaznice pristojnih 69 inšpektorjev, ki pa morajo pokrivati tudi vsa druga področja v domeni gradbene inšpekcije.
Tudi Lovšinovo podjetje je začasno (do pridobitve izkaznic) umaknilo nekaj oglasov, saj so se lastniki nepremičnin ustrašili zagrožene kazni 250 evrov za oglaševanje brez navedbe energetskih kazalnikov. Toda hkrati ima Casabela srečo, da se z nepremičninskimi posli ukvarja na Obali, kjer so mestna središča večinoma spomeniško zaščitena, zato za številne tamkajšnje stavbe izkaznice niso potrebne. Ob kulturni dediščini jih ne potrebujejo še verski objekti, industrijske stavbe in skladišča, večina nestanovanjskih kmetijskih stavb, enostavni in nezahtevni objekti ter samostojne stavbe s tlorisno površino manj kot 50 kvadratnih metrov.
Nepremičninski posredniki so obvod zakona praviloma našli tudi za nepremičnine, ki jih želijo lastniki oddati in predstavljajo okoli 30 odstotkov nepremičninske oglaševalske pogače, pripoveduje Levstekova. »Ponujamo najemne pogodbe do enega leta, z možnostjo podaljšanja, pri čemer je zaželen dolgoročni najem,« pravi.
Na Obali trikrat dražje kot na Notranjskem
To možnost bodo izkoristili tudi v podjetju Dodoma, a za zdaj so s svojega spletnega portala umaknili praktično vse nepremičninske oglase. »Zavezanci za plačilo glob so lastniki nepremičnin, zato smo korektno umaknili vse oglase, dokler od njih ne dobimo povratne informacije,« pojasnjuje direktor uprave podjetja Marko Sovrovič. Mrtvi tek pri oglaševanju bo po njegovi oceni trajal kakšen mesec dni, do takrat pa si bodo pri poslovanju pomagali z osebnimi stiki. Čeprav bo podjetje preživelo, tudi Sovrovič ocenjuje, da se je država uvajanja energetskih izkaznic lotila neodgovorno.
Na Obali se medtem ob pomanjkanju izkazničarjev soočajo še z visokimi cenami storitev tamkajšnjih izdelovalcev. Za izkaznico za 70 kvadratnih metrov veliko trisobno stanovanje ob morju so ti po besedah solastnika nepremičninske družbe Casabela Daniela Lovšina zahtevali najmanj 360 evrov. Zato so izkazničarja poiskali nekoliko bolj v notranjosti države. »Bolj na Notranjskem sem za isto stanovanje našel ponudbe za 100 do 140 evrov, odvisno od potnih stroškov. Ti so resda malo višji, ampak če naročimo izkaznico za več nepremičnin, tudi ti padejo,« pripoveduje Lovšin.
Vesna Levstek, podpredsednica Združenja družb za nepremičninsko poslovanje pri Gospodarski zbornici Slovenije, ki je tudi direktorica nepremičninske družbe Nepremičnine Plus s sedežem v Ljubljani, medtem pojasnjuje, da je moral nazadnje lastnik trinadstropne hiše na Brdu, ki je imel vso potrebno dokumentacijo, za energetsko izkaznico odšteti 160 evrov. Lastnik podobne hiše na Rudniku in brez dokumentacije pa 260 evrov. Medtem ko nam izdelovalci izkaznic natančneje ne želijo pojasnjevati svojih cen, se cene izkaznic za stanovanje po informacijah Levstkove v Ljubljani gibljejo okoli 150 evrov. Kot še pravi, so si številne nepremičninske agencije priskrbele svoje hišne strokovnjake, ki za njihove stranke izdelujejo izkaznice. »Tudi naša družba ima nekoga. Nas pa seveda nič ne moti, če stranka izkaznico naroči drugje,« pojasnjuje.
Dobičke bi kovali iz vsega
Ob tem Lovšin opozarja, da se izkazničarji sicer držijo najvišjih dovoljenih cen, ki jim jih je predpisala država, a ta je omejila le stroške, ki so nujno potrebni za izdelavo izkaznice, ne pa tudi že omenjenih potnih stroškov izkazničarja ali dodatnega dela zaradi nepopolne dokumentacije. »Za nepopolno dokumentacijo zahtevajo 20 do 50 odstotkov več denarja, enako je, če objekt ni pravilnih oblik. Ali pa pravijo, da je ogled nujen, čeprav bi jim vse potrebne podatke lahko sporočila stranka. Zaradi teh dodatkov se lahko cena izkaznice na koncu krepko poviša. Saj razumem, da morajo strokovnjaki vanjo vložiti določeno delo, ampak nesprejemljivo je, da mora stranka odriniti pol svoje plače, da lahko prodaja stanovanje. Tudi v tujini so cene nižje,« poudarja Lovšin.
Ob tem po njegovih besedah nekateri izkazničarji niso pripravljeni izdelovati izkaznic po poenostavljeni in zato predvidoma cenejši metodi, ki jo je tik pred novim letom uzakonilo ministrstvo za infrastrukturo za stanovanja v blokih s skupnim ogrevalnim sistemom. »Pravijo, da jim skoraj ne olajša nobenega dela.« Izkaznica za celoten blok sicer po njegovih izkušnjah stane okoli 1200 oziroma 1300 evrov, kar pomeni od 30 do 60 evrov na posamezno stanovanje.
So pa izkazničarji na Obali očitno poskušali zaslužiti tudi s spomeniško zaščitenimi stavbami. Kot pripoveduje Lovšin, so sprva želeli za približno 20 evrov izdajati potrdila, da stavba kot kulturna dediščina izkaznice ne potrebuje. »Ampak to je mogoče preveriti tudi v javno dostopnih evidencah, na spletnih straneh ministrstva za kulturo, ki so brezplačne.«
