Po zamudah, ki jih je povzročila uvedba novega davka na nepremičnine in nato njegova razveljavitev na ustavnem sodišču, na finančni upravi (Furs) zdaj po lastnih besedah »brez zapletov, tako kot v preteklih letih« spet odmerjajo stare dajatve. Na podlagi popolnih podatkov o fizičnih zavezancih za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) so doslej to dajatev odmerili v 106 občinah od skupno 212, odmero NUSZ za pravne zavezance pa so izračunali za 117 občin (podatki o številu doslej izdanih odločb in skupni višini terjatev so v tabeli). Medtem ko podatka o odmeri pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest za letošnje leto še nimajo, so za 121 občin izračunali tudi odmero davka od premoženja. Tega morajo plačati posamezniki, ki imajo poleg svojega bivališča v lasti še kakšno nepremičnino ali pa je njihovo prebivališče večje od 160 kvadratnih metrov.
Podatke vračajo, dokler niso popolni
»Kdaj bo odmera zaključena, je v prvi vrsti odvisno od tega, kdaj nam bodo vse občine posredovale popolne podatke,« so sporočili s Fursa. Kajti čeprav so jih pozvali, naj jim podatke o zavezancih pošljejo do konca junija, lokalnim oblastem podatke vračajo, če so v njih tudi umrli, bivši lastniki nepremičnin... »Vse dokler podatki niso primerni za odmero, jih pošiljamo na občino v usklajevanje,« so pojasnili na Fursu. Nato v roku treh mesecev sledi obračun davka, za občine, ki so pravilne podatke poslale do konca junija, torej najkasneje do konca septembra. Zneske do 200 evrov bodo sicer zavezanci lahko poravnali v dveh obrokih, nad 200 evrov pa v štirih.
Da je občuten zamik teh prilivov po padcu nepremičninskega davka, za katerega država ni imela alternativnega scenarija, pripeljal do globoke luknje v občinskih blagajnah, za nekaj časa pa so v nekaterih občinah zastala tudi plačila obveznosti, smo v Dnevniku pred kratkim že poročali. V večini mestnih občin so morali zaradi zamud pri obračunavanju NUSZ najeti bančna posojila, pri čemer je najvišji likvidnostni kredit najela Ljubljana, kreditne pogodbe pa so podpisali tudi v Mariboru, Celju, Velenju in Murski Soboti.
Ministrstva jim kradejo čas in denar
»To težavo so imele občine spomladi in so jo reševale s premostitvenimi krediti, zdaj pa mislim, da je zadeva urejena. Prve obroke nadomestila so občine že dobile,« pravi generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar, ki sicer podatka o skupnem številu občin, ki so morale poseči po premostitvenih kreditih, nima.
Opozorila pa je, da bi bilo takšno zapravljanje javnega denarja za visoke kreditne obresti nepotrebno, če bi država nepremičninski davek domislila, preden se je njegovega uvajanja lotila. Poleg denarja je s tem nepremišljenim poskusom po njenih besedah tratila tudi čas in energijo občinskih delavcev. »To pa ni edini primer, kajti takšnih projektov, ki krožijo po ministrstvih in iz katerih potem ni nič, je bilo v zadnjem letu ali dveh kar veliko. Minister Virant je predstavil pet variant sprememb zakona o lokalni samoupravi, za vsako varianto smo imeli sestanke in komisije, vsaka je bila diametralno nasprotna drugi, na koncu pa iz nobene ni bilo nič.«