Aha Mura je zaradi neplačevanja prispevkov končala v stečaju. Pravilno! A vprašanje je, zakaj je država podjetju, ki prispevkov ni plačevalo že vse od marca lani, dovolila več kot enoletno agonijo, v katerem je davčni dolg narasel kar na 6,3 milijona evrov. Davčna uprava RS (Durs) je Aha Muri sicer že takoj blokirala račune, a je Mura poslovanje nadaljevala prek računa v tujini. Potem ko so se zagotovila o tem, da se bodo z bankami dogovorili za reprogram dolgov, izkazala za prazne marnje in je bilo neuspešno tudi iskanje tujih vlagateljev, je Durs šele februarja letos predlagal stečaj.
Primer Aha Mure kaže, da se država iz preteklih izkušenj ni kaj dosti naučila. Spomnimo se Steklarske Nove, Industrije usnja Vrhnika (IUV), Vegrada..., kjer je bilo neplačevanje prispevkov prvi znanilec propada podjetij, a se je z ukrepi čakalo in verjelo, da se bo podjetje na neki čudežen način le izvleklo. Zadnji tak primer zna biti Polzela, ki vse od maja lani ni plačevala prispevkov, a je kljub temu marca dobila državno pomoč v višini enega milijona evrov.
Durs: Stečaj je zadnja možnost
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju določa, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik nelikviden, če zamuja s plačilom plač, davkov in prispevkov več kot dva meseca. Vendar pa na Dursu pravijo, da zakon ne določa, da bi moral davčni organ vložiti predlog za začetek insolvenčnega postopka.
»Pri odločitvi, ali bo davčna uprava sprožila stečajni postopek, se obravnava vsak primer individualno. Pri tem upoštevamo različne kriterije; višino in starost dolga, dosedanjo uspešnost poplačil z izvršbo, oceno poplačil v potencialnem stečajnem postopku, obenem pa ni pri tem izključen niti socialni vidik,« pravijo na Dursu.
Ker stečajni postopek ni med učinkovitejšimi postopki za izterjavo dolga, praviloma vložijo predlog za uvedbo stečaja šele v primeru, ko so že izčrpane vse možnosti za poplačilo davčnega dolga v postopkih davčne izvršbe oziroma ko ugotovijo, da dolga zaradi njegove višine in naraščanja ne bo mogoče izterjati. Ob tem na Dursu dodajajo, da so lani zahtevali uvedbo stečajnih postopkov zoper 193, letos do konca aprila pa 33 dolžnikov.
Neplačanih za 452 milijonov evrov prispevkov
Po podatkih davčne uprave je od skupno petih milijard evrov letno obračunanih prispevkov plačanih 95,5 odstotka, kar pomeni, da je oškodovanih nekaj več kot 30.000 zaposlenih. Poleg tega delodajalci za 2,4 odstotka prispevkov ali približno 17.000 zaposlenih niso niti oddali obračunov. Čeprav je davčna uprava lani prisilno izterjala 131 milijonov evrov, kar je za dobrih deset odstotkov več kot leto prej, znaša davčni dolg (star do 10 let) še vedno vrtoglavih 452 milijonov evrov.
Gospodarski minister Metod Dragonja, vodja vladne skupine za omejevanje sive ekonomije,se problema, kot je dejal na včerajšnji tiskovni konferenci o dosežkih boja zoper sivo ekonomijo, zaveda in pravi, da bo treba za bolj učinkovito pobiranje prispevkov sprejeti dodatne ukrepe na zakonodajnem področju. Kakšni naj bi bili ti ukrepi, je, kot je dejal, prezgodaj govoriti, vendar pa lahko iz besed ministrice za delo Anje Kopač Mrak razberemo, da vlada nima prav veliko idej. Želja, da bi bilo treba pripraviti enoten zakon o prispevnih stopnjah, ki bi izenačil obdavčitev različnih oblik dela, zagotovo problema ne more rešiti.
Za davčne blagajne ni potrebe
Na drugih področjih boja proti sivi ekonomiji, ki naj bi po oceni vlade znašala med 8,5 in 12,5 odstotka BDP, torej med štirimi in osmimi milijardami evrov, so rezultati bolj spodbudni. Dragonja pravi, da je od 266 milijonov evrov več pobranega DDV od 1. julija lani za 170 milijonov evrov zaslužno zvišanje davčnih stopenj, preostalih 96 milijonov evrov pa naj bi bilo povezanih z boljšim nadzorom nad sivo ekonomijo. Prepoved popravljanja in brisanja podatkov v registrskih blagajnah je po oceni Dursa delež utajenega prometa znižala s prejšnjih 50 odstotkov na zgolj 2,6 odstotka, zato za uvedbo pravih davčnih blagajn po mnenju sedanje vlade za zdaj ni potrebe.
Finančna uprava, nov skupni nadzorni organ, bo začela delovati avgusta, z združitvijo davčnih in carinskih uradov pa bo dokončno zaživela s 1. januarjem prihodnje leto. V finančni upravi bo zaposlenih 3728 oseb – po zagotovilih generalne direktorice Dursa Jane Ahčin dela na Dursu in carini ne bo izgubil nihče.