Nekateri bi Janšo imeli le še za častnega predsednika SDS

Nočejo biti izdajalci in mrhovinarji

Černač je to stališče medijem prenesel kmalu po začetku seje izvršilnega odbora, ki je, ko to poročamo, še trajala. Zato nam tudi ni uspelo izvedeti, ali je kdo od navzočih vendarle postavil vprašanje odgovornosti za slab volilni izid SDS. Nekateri člani so namreč pred sejo v neformalnih pogovorih izpostavljali, da v demokratičnih državah predsednik stranke po porazu na volitvah odstopi. Kaj šele, če gre že za tretji zaporedni poraz. A so hkrati dodali, da jih bodo imeli za izdajalce in mrhovinarje, če bi to mnenje v času, ko je njihov predsednik v zaporu na Dobu, povedali na glas.

»Da bi se Janša izognil odstopu, je volitve označil za nelegitimne. V slogu 'če nečesa ne priznaš, ti ni treba odstopiti',« nam je dejal eden od sogovornikov iz vrst SDS. Ob tem je ocenil, da je stranka vodila povsem napačno volilno kampanjo: namesto da bi nastopala s širši javnosti všečnimi izjavami, je gradila na agresivnosti in radikalnih akcijah. Prav tako meni, da bi uresničitev napovedi, da poslanci SDS ne bodo sprejeli nobenih funkcij v državnem zboru oziroma bodo obstruirali seje, stranko še dodatno oslabila. Ne nazadnje gre za izigravanje volje volilcev.

»Podelimo Janši mesto častnega predsednika, vodenje stranke pa naj prevzame nekdo, ki ne sodi v trdo Janševo linijo,« nam je dejal drugi sogovornik. Ob tem nekateri razmišljajo o evropski poslanki Romani Tomc, nikakor pa ne o podpredsednikih stranke Milanu Zveru in Zvonku Černaču. Slednjemu so nezaupnico v nedeljo podelili tudi volilci, saj se mu ni uspelo ponovno uvrstiti v državni zbor. Od strankarskih kolegov sta ga v primorski volilni enoti močno prehitela Eva Irgl in Danijel Krivec. Zunaj parlamenta je po neuradnih izidih ostala tudi tretja podpredsednica stranke Alenka Jeraj. Sicer jih je od 26 dosedanjih poslancev SDS ponovno kandidiralo 21, le štirinajst pa jih bo ponovilo mandat. Mnogim prepoznavnim članom torej ni uspelo priti v parlament, in ker je SDS že zavrnila možnost sodelovanja v Cerarjevi koaliciji, tudi ne morejo računati na vladne službe. To je dodaten razlog za naraščajoče nezadovoljstvo v delu SDS.

Bodo iz NSi odslovili Janševe podpornike?

V nasprotju s SDS pa vsi štirje dosedanji poslanci Nove Slovenije ostajajo v parlamentu. Pridružil se jim bo še eden, saj so na volitvah dobili pet poslanskih sedežev. Če glasovi iz tujine ne bodo spremenili trenutnih mandatov po volilnih enotah, bo to predstavnik za stike z javnostmi Jernej Vrtovec. V NSi nedeljski rezultat stranke ocenjujejo kot soliden, a ne gre spregledati, da so pred volitvami napovedovali (in tudi pričakovali) več – da bo NSi postala tretja najmočnejša stranka oziroma da bo podvojila rezultat z zadnjih volitev. A se je povzpela le za eno mesto (s sedmega na šesto).

Nekateri naši sogovorniki iz NSi so prepričani, da sta k slabšemu rezultatu pomembno prispevala podpredsednik stranke Aleš Hojs in predsednica ljubljanskega odbora Mojca Kucler Dolinar, ki sta se pogosto udeleževala shodov SDS, na zadnjem v podporo Janezu Janši v Ljubljani sta bila celo med osrednjimi govorniki (medtem ko ju ob pričakovanju izidov nedeljskih volitev v štab lastne stranke ni bilo). Kot pravijo, je njuno udejstvovanje na shodu SDS odvrnilo del bolj umirjenih potencialnih volilcev NSi. Zato v stranki napovedujejo, da se bosta Hojs in Kucler-Dolinarjeva morala odločiti, ali bosta podpirala lastno stranko ali se bosta pridružila SDS. Že zdaj pa naj bi bilo jasno, da Janševi podporniki po jesenskem kongresu NSi ne bodo več zasedali vodilnih mest v stranki.

Pukšič po 18 letih zunaj parlamenta

Na ponedeljkovi štiriurni seji so člani izvršilnega odbora NSi obsežno spregovorili tudi o strankini nadaljnji poti. Po naših informacijah je prevladalo mnenje, da v koalicijo ne bodo silili, si pa tudi ne bodo zaprli vrat vanjo. V vladi so pripravljeni sodelovati le ob doslednem upoštevanju programa NSi. »Če bo Cerar na to pristal, sodelovanja v koaliciji ne bomo mogli zavrniti, saj bi delovali povsem neresno. V takem primeru res lahko postanemo podporna enota SDS,« pravijo naši sogovorniki. Na pomislek, da bi bili ob morebitnem vstopu v vlado deležni ostrih napadov SDS, pa odgovarjajo, da bi jih Janša in njegovi težko še bolj blatili, kot so jih že doslej. Menijo tudi, da bi bil vstop v koalicijo lahko priložnost, da stopijo iz sence SDS.

Bi pa bil vstop NSi v vlado lažji, če bi imela pri tem družbo na desnici. A se je – kot za zdaj kažejo neuradni izidi volitev – SLS preselila med neparlamentarne stranke. Tako ne bo več parlamentarnih izbruhov najglasnejšega poslanca SLS Franca Pukšiča, ki je v poslanskih klopeh sedel kar pet mandatov. A bi Pukšič ostal v domačem Destrniku tudi, če bi se SLS uvrstila v DZ, saj je v svojem volilnem okraju na Ptuju dosegel zase rekordno slab rezultat – dobrih 10 odstotkov glasov, ko je bil še član SDS, pa se mu je podpora povzpela skoraj do 50 odstotkov. V osmi volilni enoti ga je tokrat premagala tudi mlada strankarska kolegica Jasmina Opec, ki je kandidirala v prvem murskosoboškem okraju. Je pa zanimivo, da se je za kandidaturo prav v teh dveh volilnih okrajih tokrat odločil Ljubljančan Zmago Jelinčič, prvak SNS.

Za politično bolj uravnoteženo koalicijo

Politični analitik Matej Makarovič ocenjuje, da bi bil za NSi vstop v koalicijo lahko koristen, če bi imela stranka pomembnejši vpliv na vladno politiko, zlasti na gospodarskem in javnofinančnem področju. »Tudi sicer bi bila za Slovenijo po daljšem času boljša politično nekoliko bolj uravnotežena koalicija. Če bi bila vključitev NSi le krinka za popolnoma levičarsko koalicijo, pa bi bile lahko posledice za NSi pogubne,« je dejal Makarovič. Dvomi sicer, da bi lahko NSi postala resnejša alternativa na desnici.