Nekatera ministrstva začela polletni spanec

Vsak je svojega dela kovač

Slovenska zakonodaja pojma tekoči posli podrobneje ne opredeljuje, zato si ga tudi pravniki razlagajo vsak po svoje. Toda na koncu je vlada tista, ki odloči, kaj sodi med tekoče posle in kaj ne, je za Dnevnik pojasnil že ustavni pravnik dr. Miro Cerar. Tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je opozoril, da vlada ne opravlja »le« tekočih poslov, ampak vse tekoče posle, torej vse, za kar je pristojna. »Ta 'le' so ustavnemu besedilu samovoljno dodali politiki in mediji. Izogibati bi se seveda morala novim imenovanjem, torej 'podtikanju' svojih kadrov naslednji vladi. Za povsem napačna pa štejem stališča, da vlada v odstopu ne bi smela sprejemati odločitev, ki jih v državnem interesu ni mogoče odlagati. Še bolj so brez ustavne podlage stališča, da celo zakonov parlamentu ne bi smela predlagati, dokler ta ni razpuščen,« je povedal Krivic.

Na ministrstvu za infrastrukturo in prostor so se tako odločili, da bodo izvajali vse redno operativno delo, nemoteno pa nadaljujejo tudi pripravo novih zakonskih predlogov. Končali so javno razpravo o predlaganem zakonu o legalizaciji črnih gradenj, gradivo pa bodo zdaj pripravili za obravnavo v vladi. Tudi prenova prostorske in gradbene zakonodaje se intenzivno nadaljuje, saj želi ministrstvo še vedno ujeti zastavljene roke: potrditev prenove v vladi do konca leta in v parlamentu do sredine prihodnjega leta. Predlog novega nacionalnega stanovanjskega programa pa naj bi javnost v obravnavo dobila te dni.

Prenova prostorske zakonodaje se nadaljuje

Na ministrstvu za notranje zadeve ponovno poudarjajo, da bo brez dogovora s sindikati javnega sektorja o podaljšanju začasnih varčevalnih ukrepov (med njimi znižanje plač javnih uslužbencev za pol do 4,5 odstotka) državni proračun naslednje leto obremenjen za predvidoma dodatnih 342 milijona evrov, zato so pogajanja nujna. Lotili se bodo tudi varčevanja in racionalizacije državne informatike, vendar pa bo celovita reorganizacija tega področja morala počakati na novo vlado. Tako kot novela zakona o lokalni samoupravi in novela zakona o financiranju občin ter sprememba zakonodaje na področju potnih listov, osebnih izkaznic in javnih zbiranj.

Na ministrstvu za kmetijstvo in okolje (MKO) pa so se odločili, da skladno z mnenjem vladne službe za zakonodajo novih sistemskih zakonov v vlado in državni zbor sploh ne bodo pošiljali. Sprememba zakona o kmetijskih zemljiščih, ki bi med drugim omogočila gradnjo na trajno varovanih in preostalih kmetijskih zemljiščih, ne da bi bilo treba spreminjati namembnost zemljišča, ministrstvo tako ne bo vložilo v vladno proceduro. To bo razveselilo prostorsko stroko, ki se je že bala nove katastrofalne »Černačeve uredbe«.

Na zakonodajnem področju se bodo na MKO osredotočili na pripravo in sprejetje vseh potrebnih podzakonskih aktov, v praksi pa bodo nadaljevali aktivnosti za sanacijo žledoloma in uvajali novo kmetijsko politiko EU za obdobje 2014–2020. Do 1. avgusta recimo Bruselj pričakuje odločitev Slovenije, kako bo po novi evropski zakonodaji izvajala neposredna plačila v kmetijstvu, ki bodo v obdobju 2015–2020 obsegala okoli 815 milijonov evrov. Zamude in neuspešna prilagoditev novim pravilom bi lahko ogrozila ta sredstva, zato se delo nadaljuje.

Študentsko delo, dolgotrajna nega, družinski zakonik na čakanju...

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je z nekaj zamude v začetku letošnjega leta pripravilo sicer evropski projekt spodbujanja zaposlovanja mladih Jamstvo za mlade, ki ga zdaj ne želi ustavljati. Kajti »ukrepi že dajejo rezultate« in njihovo uveljavljanje se bo nadaljevalo. Enako velja za več let trajajočo reorganizacijo centrov za socialno delo, ki še ni končana, vendar je ministrstvo še vedno odločeno to storiti do konca leta. Po uveljavitvi nove socialne zakonodaje leta 2012 so na ministrstvo začele deževati pritožbe zaradi napačno izračunanih socialnih transferjev (skupno 21.009). Doslej je bila rešena polovica pritožb, zato se bo tudi ta akcija odpravljanja zaostankov do konca leta nadaljevala.

Se je pa ministrstvo podobno kot MKO odločilo, da bo pripravo predlogov nekaterih pomembnih sistemskih zakonov sicer intenzivno nadaljevalo, vendar pa bodo odločitev o njihovi nadaljnji usodi skladno z mnenjem vladne zakonodajne službe prepustili novi vladi. »Zakon o občasnem in začasnem delu dijakov in študentov bo kot sistemski zakon na področju študentskega dela pripravljen za potrditev pri socialnih partnerjih, sprejme pa ga lahko le vlada s polnimi pooblastili. Žal bo tako tudi z zakoni, ki urejajo zakonsko neurejena področja, kot so dolgotrajna nega, družinski zakonik, partnerska skupnost.«