Atlas je izvrsten šolski in hišni pripomoček, če ga znaš uporabljati, pravi nekdanji učitelj geografije Milivoj Stankovič, urednik Atlasa Slovenije za osnovne in srednje šole, ki je izšel včeraj. Čeprav je popolnoma usklajen z učnimi načrti, didaktično sodoben in opremljen z mnogimi pojasnili, ki njegovo uporabo še poenostavljajo, pa je vprašanje, koliko družin šolarjev in šol si bo njegov nakup (zaradi finančne stiske) lahko privoščilo.
Težave z učbeniki in z drugimi gradivi namreč v Sloveniji že nekaj let ostajajo enake. Za starše učbeniki sami ne predstavljajo več tolikšnega finančnega bremena, saj si jih lahko osnovnošolci brezplačno izposodijo v šolskih skladih. Teh pa šole od leta 2010 zaradi takrat sprejetega pravilnika o upravljanju učbeniških skladov ne smejo posodabljati. Menjati smejo le tiste učbenike, ki so poškodovani in se jih ne da več uporabljati, ne pa celotnega paketa učbenikov za posamezen predmet, saj bi to preveč stalo.
Precej večji denarni zalogaj za starše so delovni zvezki in druga gradiva, ki jih učenci uporabljajo pri pouku in pri učenju doma. Prav zato imajo pri tem, katere delovne zvezke bodo njihovi otroci uporabljali pri pouku (in koliko bo to stalo), pomembno vlogo, saj mora svet staršev soglašati s predlogi učiteljev. Vendar pa delovnih zvezkov in drugih gradiv komisija za potrjevanje učbenikov pri strokovnem svetu za splošno izobraževanje sploh ne potrjuje več, kar so nekateri učitelji razumeli tudi tako, da ti pri pouku torej niso več obvezni ali pa so vsaj nepotrebni.
Brezciljna draginja
Nenačrtovana učbeniška politika, za katero bi moralo poskrbeti ministrstvo za izobraževanje, tako po mnenju Stankoviča v slovenski šolski prostor vnaša precej zmede in nezadovoljstva med učitelji. »Vsak učitelj se znajde po svoje,« pravi. Zmeda pa ima po prepričanju predsednika odbora za učbenike pri GZS dr. Miha Kovača tudi dolgoročne posledice – (pre)drage učbenike. »Na učbeniškem področju vlada nered. Založniki bi morali za nekaj let vnaprej vedeti, kako se bodo stvari odvijale. A ker so spremembe vedno hitre in nepremišljene, jim težko sledimo. To učbenike draži.«
Kovač ima pri tem v mislih med drugim tudi spremembe učnih načrtov, zaradi katerih je mogoče menjati tudi učbenike v učbeniških skladih. Tako je bilo v osnovni šoli letos treba zamenjati učbenike pri biologiji, družbi, državljanski in domovinski vzgoji ter etiki in naravoslovju. Kot so nam pojasnili na ministrstvu, gre za menjavo 25 naslovov učbenikov, ki se jim je zaradi spremembe učnih načrtov iztekla veljavnost. Za to in za redno osveževanje skladov in dokupe zaradi povečanja števila učencev so v tem šolskem letu namenili 1,112.000 evrov.
Pri prenovi pozabljajo na učbenike
A tudi pri tem Kovač opozarja na težavo. Strokovnjaki, ki pripravljajo spremenjene učne načrte, se pri načrtovanju njihovega uveljavljanja ne ozirajo na to, da je treba posodobiti tudi učbenike. To pa terja svoj čas. »Hkrati pa založniki nikoli ne vemo, ali naj se posodabljanja učbenikov sploh lotimo, saj zaradi hitro spreminjajočih se pravil sploh ne vemo, ali jih bomo lahko prodali.«
Kdaj bomo v Sloveniji dobili stabilnejšo in bolj dolgoročno učbeniško politiko, tako še ni znano. Novosti, ki sledijo priporočilom računskega sodišča, na ministrstvu še vedno pripravljajo. To je, kot je znano, tik pred začetkom letošnjega šolskega leta objavilo revizijo področja učbenikov in učnih gradiv. Med drugim je ministrstvu priporočalo, da bi pri potrjevanju učbenikov lahko opredelili njihove prednosti in slabosti, določili bi lahko najvišjo ceno učnih gradiv, ministrstvo pa naj preuči vse prednosti in slabosti učbeniških skladov. Prav tako pa še ni znana končna odločitev o potrjevanju delovnih zvezkov in drugih učnih gradiv, saj na ministrstvu pravijo, da analize različnih strokovnih predlogov pred dokončno odločitvijo še potekajo.