Med zaposlenimi v javnem sektorju je završalo. V vrstah sindikatov so se namreč pojavile informacije, da bi lahko več tisoč javnih uslužbencev, ki bodo zaradi napovedanega varčevanja izgubili službo, čez noč ostalo tudi brez možnosti enkratnega dviga privarčevanih sredstev v drugem pokojninskem stebru. To vprašanje bodo vlada in sindikati razčiščevali na jutrišnjem sestanku.
Do zdaj so bili zavarovanci, ki so bili vključeni v zaprti vzajemni sklad javnih uslužbencev (ZVPSJU) in za katere je premije vplačeval državni proračun, v posebnem položaju. Po eni strani so bili obvezno vključeni v omenjeni sklad, po drugi pa v nasprotju z zavarovanci preostalih skladov niso imeli pravice po izteku desetih let dvigniti sredstev v enkratnem znesku. To so lahko naredili le po prenehanju delovnega razmerja v javnem sektorju. Takšno možnost imajo tudi po do zdaj veljavni ureditvi.
Dejstvo, da se število zaposlenih v javnem sektorju vrsto let ohranja na podobni ravni, pri okoli 158.000, je torej (ne)hote preprečilo množično dvigovanje sredstev oziroma so jih lahko dvigovati zgolj tisti, ki so se upokojili ali našli zaposlitev v zasebnem sektorju. Tako je od januarja 2011, v prvih dveh letih izplačevanja sredstev, iz sklada ZVPSJU, v katerem je danes 205.531 zavarovancev, izstopilo »le« 7252 ljudi. Dvignili so okoli 30 milijonov evrov. Za primerjavo: preostali skladi, v katere je vključenih malo manj kot 300.000 zavarovancev, so izgubili več kot 50.000 zavarovalnih polic in z njimi kar okoli 350 milijonov evrov.
Sindikati se bojijo najhujšega
Pokojninska reforma, ki je začela veljati z začetkom leta 2013, je pomenila prelomni trenutek za vse nove člane pokojninskih skladov. Prinesla je namreč stroge omejitve enkratnih izplačil po preteku desetih let. Po novem so vsa sredstva, vplačana po 1. januarju 2013, namenjena rentam, razen če znašajo manj kot 5000 evrov. Kljub temu obstaja zaradi vprašanja morebitne retroaktivnosti in posega v že pridobljene pravice zavarovancev določeno prehodno obdobje. Vsa sredstva, zbrana do 31. decembra 2012, še vedno ostajajo na voljo za enkratno izplačilo.
Čeprav lahko javni uslužbenci ob prekinitvi delovnega razmerja še naprej v enkratnem znesku dvigujejo sredstva oziroma jih prenesejo v katerega od drugih pokojninskih skladov, bi lahko že v kratkem naleteli na težave. Vlada bo namreč obravnavala novelo zakona o kolektivnem dodatnem pokojninskem zavarovanju za javne uslužbence. Z njo bi zakon, ki ureja njihovo varčevanje za dodatno starostno pokojnino, uskladili z zadnjo pokojninsko reformo. Po zagotovilih vlade gre le za manj zahtevne popravke, ki ne bodo posegli v že zagotovljene pravice javnih uslužbencev, toda po mnenju sindikata Pergam se bo zgodilo ravno to.
Po nekakšnem čudnem spletu okoliščin bi lahko del javnih uslužbencev, ki bi v naslednjih nekaj letih ostal brez službe, izgubil tudi pravico do enkratnega izplačila. Zanje namreč izrecno ne velja prej omenjena prehodna določba, ampak se zakon o ZVPSJU sklicuje na novi pokojninski zakon. Ta pa enkratne dvige dopušča le v primerih, ko sredstva ne presegajo 5000 evrov. Tako bi se lahko zgodilo, da bo moral odpuščeni javni uslužbenec, ki bi imel na računu zbranih 6000 evrov, nanje počakati do upokojitve. Vendarle bi to veljalo le za starejše javne uslužbence, ki v skladu ZVSPJU varčujejo že dalj časa. Nekaj več kot 205.000 zavarovancev ima namreč v povprečju zbranih 3150 evrov. »Iz same novele zakona to ne izhaja,« nam je priznal Jakob Počivavšek, sekretar sindikata Pergam. Toda obenem njihov pravni svetovalec Aljoša Čeč opozarja, da novela posega v pravice javnih uslužbencev, saj da zanje ne bo veljal prehodni režim. »Takšnega zakona ne podpiramo,« je dejal sekretar sindikata državnih organov Slovenije Drago Ščernjavič. Da bi »potencialno lahko nastala škoda za javne uslužbence«, je povedal tudi Branimir Štrukelj, predsednik konfederacije sindikatov javnega sektorja. Štrukelj je tudi član odbora ZVPSJU, ki je predlagal omenjeno novelo zakona in ga vodi Peter Pogačar z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
V pričakovanju sestanka med predstavniki vlade in sindikati
Na dilemo bi, kot že omenjeno, lahko odgovoril jutrišnji sestanek med predstavniki vlade in sindikati. Na njem bodo Pergam in drugi predstavniki zaposlenih v javnem sektorju zahtevali jasen odgovor vlade, ali bodo nekateri javni uslužbenci res izgubili pravico do enkratnega dviga sredstev oziroma ali bodo predlog zakona ustrezno popravili. Da je verjetnejša druga možnost, pričajo tudi odgovori ministrstva. Po njihovih besedah ne držijo navedbe, da vlada posega oziroma spreminja možnost enkratnega dvigovanja sredstev. »Določbe zakona, kjer je urejena posebna ureditev za izplačilo odkupne vrednosti, ostajajo enake in se v njih s spremembami ne posega,« so pojasnili na ministrstvu.
Pravica do enkratnega izplačila je trenutno podrobneje predpisana v pokojninskem načrtu ZVPSJU, ki predstavlja splošne pogoje zavarovanja in je rezultat (kompromis) dialoga med socialnimi partnerji. »To pomeni, da bi bilo treba za kakršno koli drugačno ureditev od veljavne ponovno pridobiti soglasje omenjenih partnerjev. Modra zavarovalnica lahko kot pogodbeni upravljavec ZVPSJU le predvideva, da bodo predstavniki socialnih partnerjev sprejeli odločitev, ki bo v korist zavarovancev in bo sledila namenu ustanovitve sklada, ki je varčevanje za starost,« so dodali v Modri zavarovalnici.