Vsak javni uslužbenec, ki je na svoji plačilni listi občutil minulo nepravičnost države, naj bi do konca februarja za to prejel tokratni obrok poplačila. A v šolah je zavrelo. Ravnateljem ni jasno, po kakšnem ključu je ministrstvo delilo državni denar za izplačilo plačnih nesorazmerij, zato nekateri razmišljajo o tožbi ministrstva. Tožbe posameznih šol, ki poplačila do konca februarja niso izplačale, napoveduje tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (Sviz).
S soglasjem ali brez njega
Podatkov o tem, ali kakšna šola dejansko svojim uslužbencem ni izplačala tokratnega obroka plačnih nesorazmerij do konca februarja, torej do zakonsko določenega roka, za zdaj še ni. Smo pa dobili informacije iz nekaterih občin, da so se stvari precej zapletle. Tako so denimo v kranjskih šolah povedali, da je mestni svet na januarski seji sprejel sklep, s katerim ni dovolil za poplačilo uporabiti denarja, ki ga imajo zavodi iz poslovanja. A so iz šol poročali, da je kranjska mestna občina (MOK) pozneje sklep preklicala in vsem zavodom dovolila izplačilo. Šole naj bi torej denar izplačale pravočasno, a tega nam v MOK še niso potrdili.
Tudi v ljubljanski mestni občini (MOL) se z izplačilom svojega denarja za poplačilo plačnih nesorazmerij v šolah ne bodo strinjali, svetniki pa bodo o tem odločali na prihodnji seji. Vodja oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje Marija Fabčič nam je povedala, da bi morala denar za to zagotoviti država: »Presežki šol so rezultat dobrega gospodarjenja. Denar je namenjen investicijam, vzdrževanju, zagotavljanju višjega standarda na šoli.« Podatkov o tem, ali katera ljubljanska šola svojim zaposlenim izplačila ni nakazala, po besedah Fabčičeve v MOL še nimajo, prav tako za noben tak primer niso vedeli v Svizu. Delno naj bi ga izplačali le v Mladinskem domu Maribor. V sindikatu pa opozarjajo, da bodo za vse člane, za katere bodo ugotovili, da so bili oškodovani, vložil individualne tožbe na pristojnih delovnih sodiščih.
Šole med kršitvami zakona in odloka
Ne le med posamezniki, trenja so nastala tudi med posameznimi šolami, pripovedujejo ravnatelji. »Nikomur ni jasno, po kakšnem ključu je ministrstvo denar delilo. Tisti, ki nismo dobili nič, seveda ne moremo biti tiho. Naša šola je zaprosila za dobrih 30.000 evrov, pa zaradi pozitivnega računovodskega stanja nismo dobili nič. V eni izmed šol so zaprosili za 42.000 evrov in so jih z ministrstva prejeli 37.000, verjetno zaradi negativnega stanja. A treba je vedeti, da nam zakonodaja prepoveduje, da bi bili v minusu,« je ogorčen eden od ravnateljev.
Ravnateljica neke druge šole pripoveduje, da so denar zaposlenim izplačali zadnji hip, saj so vedeli, da v vsakem primeru, torej če ga izplačajo ali ne, nekaj kršijo. »Ker nismo dobili denarja z ministrstva, smo morali za to uporabiti svojega. A zanj nam mora občinski svet dati soglasje, tako je zapisano v odloku. Ker se občinski svet v tem času še ni sestal, smo morali denar nakazati brez njegovega soglasja. Zavedamo se, da s tem, ko smo spoštovali zakon, kršimo odlok. Ne vemo, ali smo ravnali prav,« pripoveduje ravnateljica.
Prejšnji teden je državni sekretar Aljuš Pertinač na novinarski konferenci povedal, da so bila merila za dodeljevanje sredstev enotna za vse šole. Njihovega natančnejšega pojasnila, za katerega smo zaprosili minuli teden, še nismo prejeli.