Lastniki, ki svoje nepremičnine oddajajo v najem, od davčne uprave v teh dneh prejemajo odmero davka na pobrane najemnine. Ta je, kot kaže, koga letos tudi presenetila. »Stanovanje že vrsto let oddajam v najem in doslej sem vplačano akontacijo dohodnine vedno dobila nazaj. Zdaj pa moram kar naenkrat plačati 625 evrov davka. To je za človeka s 400 evri pokojnine prehudo,« se je ogorčena oglasila naša bralka.
Ni olajšav, je pa odpis
Tako visok davek ni posledica padca nepremičninskega zakona, temveč sprememb zakona o dohodnini izpred dveh let, ki jih je v praksi davčna uprava (Durs) začela uveljavljati letos. Najemnine, ki so jih lastniki pobrali lani, dacarji tako niso več všteli v letno davčno osnovo za odmero dohodnine, temveč so 25-odstotni davek nanje odmerili ločeno kot samostojni in dokončni davek. To pomeni, da višina davka po novem ni več odvisna od drugih dohodkov zavezanca, pa četudi ta razen najemnin drugih dohodkov sploh nima. Poleg tega letos prvič priznani oziroma normirani stroški (ki jih ni treba dokazovati z računi) ne znašajo več 40 odstotkov vseh pobranih najemnin, ampak Durs lastnikom davčno osnovo avtomatsko zmanjša le še za 10 odstotkov.
Toda če bi višina odmerjenega davka lahko ogrozila preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, lahko posameznik po pojasnilih Dursa kadar koli zaprosi za plačilo davka na 24 obrokov, odlog plačila za največ dve leti ali celo (delni) odpis davka. Pri presoji Durs upošteva višino dohodkov, prihrankov in premoženje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov, lahko pa tudi njihove socialne razmere in zdravstveno stanje. Pri tem mesečni dohodek na družinskega člana ne sme presegati 261,56 evra za odpis davka, 392,34 evra za delni odpis davka in 523,12 evra za odlog in obročno plačilo davka.
Prav vsaka fizična oseba ne glede na njene skupne dohodke pa lahko zaprosi za obročno plačilo davka v največ treh obrokih. Če bi želela davek poravnati v 12 obrokih oziroma plačilo odložiti za eno leto, mora to ustrezno zavarovati ali državi dovoliti vknjižbo zastavne pravice na nepremičnino. V vsakem primeru odloga oziroma plačila na obroke Durs zavezancu zaračuna tudi obresti.
Vlada želela preglednejši sistem
Spremembe pri obdavčitvi najemnin je vlada Janeza Janše leta 2012 utemeljila z vzpostavitvijo preglednejše in bolj predvidljive obdavčitve, saj so bile najemnine po stari ureditvi obdavčene progresivno, torej glede na druge dohodke najemodajalca. To ne pomeni le, da tistim s prenizkimi dohodki davka na najemnine pravzaprav ni bilo treba plačati, temveč da so posamezniki prav zaradi pobranih najemnin lahko padli tudi v višji dohodninski razred, kot so predvidevali. Takšno nepregledno in nepredvidljivo določanje davčnih obveznosti pa po mnenju takratne vlade ni stimulativno vplivalo na trg oddajanja nepremičnin v najem in prijavo tako doseženih dohodkov Dursu.
Višino priznanih normiranih stroškov je medtem vlada znižala zato, da bi povečala pomen uveljavljanja dejanskih stroškov vzdrževanja nepremičnin in torej najemodajalce spodbudila k boljšemu vzdrževanju nepremičnin. Ker se ti stroški zavezancem priznajo na podlagi predloženih računov, je želela s tem ukrepom zajeziti tudi sivo ekonomijo v obliki neizdajanja računov.
