Čeprav je 1,5 milijona državljanov EU lani evropski komisiji s peticijo preprečilo uveljavitev direktive, ki naj bi odprla vrata privatizaciji oskrbe s pitno vodo, nevarnost še zdaleč ni minila, je prepričana skupina poslancev nekdanje vladne koalicije PS, SD, DL in DeSUS. Zato so s prvopodpisanim Branetom Golubovićem na čelu v državni zbor vložili predlog, da bi pravico do pitne vode zapisali v slovensko ustavo in hkrati v najvišjem pravnem aktu države določili, da je vodooskrbo prebivalstva mogoče izvajati le v obliki neprofitne javne službe. Zaradi bližajočih se volitev je Golubović že napovedal, da bo o predlagani dopolnitvi ustave parlament odločil v novi sestavi.
Če vode ne bo na trgu, EU ne bo mogla nič
»Ko smo pisali ustavo, smo predpostavljali, da so naravni viri skupna podlaga nas vseh in smo zato malo ponesrečeno zapisali, da lahko zakon določi, da smejo naravna bogastva izkoriščati tudi tuje osebe,« je na včerajšnji javni predstavitvi mnenj o tem predlogu v državnem zboru pojasnil ustavni pravnik dr. Lojze Ude. Zaradi dejstva, da neoliberalistični ekonomisti in zastopniki velikega kapitala zahtevajo privatizacijo skoraj vsega, tudi oskrbe z vodo, pa se je zavzel za dopolnitev ustave, ki bi Slovence pred takimi tržnimi zahtevami obranila. »Če bomo vodo izločili s svobodnega trga, nam EU z morebitnimi spremembami zakonodaje ne more blizu. Kajti EU ureja svobodno konkurenco, ne more pa predpisati, kaj je treba dati na trg in kaj ne.«
Da zasebna podjetja pri nas že služijo z vodooskrbo prebivalstva, privatizacija vodnih virov pa je tako mogoča že vsaj 10 let, pa je opozoril dr. Darko Drev z Inštituta za vode. Približno tretjina od okoli 100 podjetij, ki trenutno slovensko prebivalstvo oskrbuje s pitno vodo, je namreč zasebna in so za izvajanje te javne službe pridobila koncesijo. »Trenutno javno vodovodno omrežje v občini Laško upravlja zasebna gospodarska družba, to je Pivovarna Laško. Kaj se bo zgodilo, če bo šla v stečaj,« se je tako vprašal dr. Drev.
Kot je dejal, evropska direktiva, po kateri bi na javnih razpisih za pridobitev koncesije za vodooskrbo prebivalstva laže kandidirala tudi tuja podjetja, ni bila tako problematična, saj je hotela napraviti red na področju, kjer ga zdaj ni. Se je pa tudi on zavzel za zapis pravice do pitne vode v ustavo. Kajti nadzor nad vodnimi viri ni vitalnega pomena le z vidika varne oskrbe prebivalstva. Vodovodno omrežje je namenjeno tudi zagotavljanju požarne varnosti in drugih ukrepov v izrednih razmerah (recimo dekontaminaciji), vprašanje pa je, ali bi bil zaradi tega zasebnik pripravljen zagotavljati bistveno večje pretoke vode, kot so potrebni samo za preskrbo prebivalstva s pitno vodo, je opozoril dr. Drev.
V vsako hišo pelje le ena cev
Odgovor je ne, bi lahko sklepali iz besed ministra za kmetijstvo in okolje v odhajajoči vladi Dejana Židana. Prepuščanje vodooskrbe zasebnemu kapitalu po njegovih besedah vedno spremljajo obljube o cenejših storitvah in večji kakovosti pitne vode, toda resnica je nasprotna. »Čez čas začne cena naraščati, kakovost vode pa začnejo regulirati z večjim dodajanjem klora in zniževanjem pritiska v ceveh.« Kot je poudaril, so nafto bogati posamezniki človeštvu že ukradli, čeprav je naravno bogastvo namenjeno vsemu človeštvu. »Zdaj ti kapitalisti hočejo še vode in ta borba se je že začela,« je opozoril in dodal, da gre za neposreden napad na življenja, saj je brez nafte vendarle mogoče živeti, brez vode pa ne.
Vodooskrba je tako kot limfni sistem v nekem organizmu preveč vitalnega pomena, da bi jo prepustili zasebnemu kapitalu, je opozoril tudi okoljevarstvenik Anton Komat. »V vsako hišo pelje samo ena cev. Gre za tipični naravni monopol in nihče nima izgovora za blebetanje o svobodnem gospodarstvu,« je ocenil.
Po besedah Sama Jereba z računskega sodišča ima v našem pravnem redu sicer oskrba s pitno vodo že zdaj prednost pred vsemi drugimi rabami, kot je denimo pridobivanje hidroenergije ali kmetijsko namakanje. Poleg tega že danes pravico do izkoriščanja vodnega vira za vodooskrbo lahko dobi le občina, ki pa izvajanje te vodne pravice nato podeli lastnemu režijskemu obratu, javnemu podjetju ali koncesionarju. »Na področju voda imamo v Sloveniji dobro zakonodajo,« je ocenil Golubović. »A problem je, da jo lahko poruši že navadna večina v parlamentu,« je utemeljil svoj podpis pod predlog za spremembo ustave.