Notranji minister v odhodu Gregor Virant je sicer v sredo napovedal, da dogovora s sindikati o ukrepih za obvladovanje plačne mase v javnem sektorju v letu 2015 ne bo predložil vladi v odločanje, in sicer zaradi stališč najverjetnejšega bodočega mandatarja Mira Cerarja in ne najbolj prepričljive podpore sindikatov.
»Nova vlada lahko stvari uredi drugače«
Vlada pa je se na današnji seji odločila, da ji odgovornost do države in javnih financ kljub vsemu nalaga nadaljevanje pogajanj, je na novinarski konferenci pojasnila premierka, ki opravlja tekoče posle. Viranta so tako pooblastili, da nadaljuje s pogajanji, pri čemer naj sindikatom predlaga določbo, da bi dogovor nehal veljati, če do 1. januarja 2015 ne bi bili sprejeti zakoni, ki bi dogovor uveljavili.
»Če se nova vlada odloči, da je stvari smiselno urediti drugače, ima pri tem popolnoma proste roke,« je ob tem pristavila Bratuškova.
Cerar presenetil Bratuškovo
Kot je poudarila Bratuškova, so bili že tik pred tem, da večina sindikatov sprejme vladne predloge, a so se nekateri sindikati po Cerarjevi izjavi, ki ocenjuje, da bi dogovor s sindikati lahko najbolje uredila prihodnja vlada, umaknili. Bratuškova je nad tem razočarana, nad Cerarjevim ravnanjem pa presenečena, saj še ni predsednik vlade. Če pa meni, da bo to po volitvah postal, bi se sedanji vladi lahko kvečjemu zahvalil za »350-milijonsko darilo«.
Po umiku podpore nekaterih sindikatov bi dogovor sicer še vedno lahko podpisali v skladu z veljavnim zakonom po določbi o tako imenovanem drugem kvorumu. Če namreč k podpisu ne pristopi večina vseh reprezentativnih sindikatov iz najmanj štirih dejavnosti, zakon dopušča, da zadostujejo podpisi manjšega števila sindikatov iz najmanj štirih dejavnosti, ki pa skupaj zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju.
»Velika javnofinančna zgodba«
A je ustavno sodišče takšno rešitev ocenilo kot protiustavno, zakonodajalcu pa naložilo njeno odpravo. Rok za to se je iztekel že aprila, a ker pogajanja s sindikati o spremembi kvoruma niso bila uspešna, zakon ni bil spremenjen, omenjene določbe pa še naprej ostajajo v veljavi.
Bratuškova je tako danes pojasnila, da je tudi dejstvo, da bi lahko ob podpisu dosegli le drugi kvorum, razlog, da danes vlada ni dala soglasja za podpis. Je pa zanjo to »velika javnofinančna zgodba«, ki je zaključena.
Sindikati v nadaljevanju pogajanj od vlade pričakujejo približevalni predlog dogovora
Vodji obeh sindikalnih pogajalskih skupin, Branimir Štrukelj in Drago Ščernjavič, pripravljenost vlade za nadaljevanje pogajanj o ukrepih v javnem sektorju za leto 2015 razumeta kot njeno napoved, da bo predlagala dodatne in približevalne predloge. Kot menita, gre namreč le v tem primeru pričakovati večjo pripravljenost sindikatov na dogovor.
Kot je za STA pojasnil vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, je vlada očitno ugotovila, da trenuten predlog dogovora nima zadostne podpore. Zato sklepa, da bo pred sindikalne pogajalce prišla s približevalnim predlogom, torej takim, ki bo še dodatno znižal trenutno predlagan odstotek znižanja števila zaposlenih v prihodnjem letu (1,5 odstotka na letni ravni). Ob tem je spomnil, da je aktualen predlog za pol odstotne točke "težji" od trenutno veljavnega odstotka znižanja števila zaposlenih, zato se že zdaj ne more reči, da bi se z dogovorom zgolj podaljšali trenutno veljavni ukrepi.
Če bo vlada dejansko pripravila približevalni predlog, je Štrukelj prepričan, da bo tudi na sindikalni strani večja pripravljenost za iskanje boljšega kompromisa za zaposlene v javnem sektorju.
