V vrtovih in tudi na njivah se pridelovalci letos največ ukvarjajo s polži, ki najraje zlezejo na solato. Marsikdo se ob tem sprašuje, zakaj je na njegovem vrtu invazija polžev, medtem ko sosed s tem nima večjih težav. »Osnovno pravilo je, da morata biti vrt ali njiva pa tudi okolica čim bolj urejena in da v bližini ni grmovja, zaraščenih robov, visoke trave, kupov rastlinskih odpadkov in podobnega,« pojasnjuje Iris Škerbot, specialistka za varstvo rastlin iz Kmetijsko-gozdarske zadruge Slovenije (KGZS). Dodaja, da je še vrsta drugih naravnih načinov preganjanja vrtnih polžev, tako da je uporaba kemikalij lahko zadnji izhod, saj lahko zaradi teh kemikalij poginejo tudi ptiči, mačke in psi.
Ljubitelji svežega piva
»Pridelovalci skušamo polže pogosto odgnati z rastlinami, kot so kapucinka, bela gorjušica, ognjič, česen, čebula, rožmarin, žajbelj, timijan, ki polže odganjajo z vonjem. Mnogi si pomagajo z obdajanjem gredic z vejicami bezga, preslice, vratiča, rmana, gozdne praproti, ki polžem smrdijo. V pomoč so lahko tudi apno, ostro žaganje ali grob pesek, posušene in zdrobljene jajčne luščine,« je pojasnila Škerbotova in dodala, da to deluje le, dokler ni dežja.
Veliko ljudi apno ali sol posipa tudi neposredno po polžih, vendar v KGZS to prakso odsvetujejo, saj tako apno kot sol negativno vplivata na koristne mikroorganizme v zemlji, polži pa zaradi soli ne odmrejo. Deluje pa precej inovativna metoda, in sicer do polovice napolnjene posode s pivom, ki ga polži očitno obožujejo, saj splezajo v posodo s pivom in se v njem utopijo, učinkovitost te metode potrjujejo v KGZ Maribor. A pozor, tudi polži radi pijejo sveže pivo, tako da je posode s hmeljevim napitkom treba redno menjavati.
Race se rade mastijo s polži
Zaleže tudi pobiranje polžev. »Da je tekanja po vrtu manj, lahko na senčne dele vrta, kjer se prek dneva zadržujejo polži, zvečer postavimo kakšno posodo ali leseno desko. Polži bodo po nočnem pohodu zjutraj poiskali skrivališča in se zavlekli pod postavljene predmete,« svetuje Škerbotova, odsvetuje pa polaganje desk med gredicami in zbiranje organskih odpadkov ali odlaganje slame in pokošene trave na vrtu.
Pomagata tudi povečanje medvrstne razdalje med rastlinami in gnojenje z mineralnimi gnojili, vendar je treba tla gnojiti le z dozorelim kompostom, saj nedozorel spodbuja razmnoževanje polžev. »Če imamo možnost za rejo, so dobrodošle tudi race, indijske tekačice ali muškatne race, ki pa morajo imeti tudi dovolj vode, saj polže, preden jih pojedo – poplaknejo,« dodaja Škerbotova, ki svetuje, da race na polžjo pojedino spustimo zjutraj ali proti večeru.
Veliko resnejši problem so klopi, ki so letos zaradi mile zime postali bolj aktivni že zgodaj spomladi. Vbod klopa je nevaren za človeka, saj lahko prenaša več bolezni, pri nas predvsem klopni meningoencefalitis in lymsko boreliozo, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Poudarjajo, da je Slovenija med najbolj ogroženimi območji v Evropi zaradi okuženosti klopov z virusom klopnega meningoencefalitisa, čeprav vsak klop ni okužen. Pred njimi se je treba zaščititi z oblačili, pri katerih je čim več kože pokrite. V nasprotju z ljudskim prepričanjem, da je bolje biti oblečen v temnejše barve, strokovnjaki svetujejo, naj bodo oblačila svetle barve, da klopa na oblačilih laže opazimo. Prav tako se je dobro namazati s sredstvi, ki odganjajo klope, po vrnitvi domov pa natančno pregledamo telo, se stuširamo in umijemo glavo, oblačila pa operemo. Če kljub vsemu na koži opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo s koničasto pinceto. Še eno ljudsko modrost, odstranjevanje klopov z oljem, kremo, petrolejem ali drugimi mazili, na NIJZ odsvetujejo.
Kač nič več kot minula leta
Čeprav je marsikateremu kolesarju ali pohodniku pot že prekrižala tudi kača in so ljudje prepričani, da so se letos še posebno namnožile, jih ni prav nič več kot minula leta. Nihanja števila kač so običajen pojav, vendar iz leta v leto poslušamo, kako je letos še posebno veliko kač, pravi Griša Planinc s Kačofona, ki deluje v okviru Herpetološkega društva − Societas herpetologica slovenica, v katerem se ukvarjajo s proučevanjem dvoživk in plazilcev. »Ponekod lahko gre za lokalno povečanje, kar se zgodi, če se izboljšajo življenjske razmere za bivanje, a kače odraščajo več let. Prav tako ljudje pogosto prenaglo sklepajo, da je veliko število mladičev, čeprav se bodo ti izlegali šele v avgustu in septembru,« je pojasnil Planinc.
Sogovornik poudarja, da je v obalnem pasu pri nas in na Hrvaškem, od koder prav tako poročajo o povečanju števila kač, človeku edini nevaren modras. Med sprehajanjem po naravi torej srečujemo predvsem nenevarne kače, ki se jim je treba umakniti in jim dovoliti, da pobegnejo. »Kača se človeka boji, z ugrizom se lahko brani le v brezizhodnem položaju,« pojasnjujejo strokovnjaki Kačofona. In kako ravnati, če vendarle ugrizne? »Pri ugrizu nenevarne kače zadostuje, da rano razkužimo. Ugriz strupenjač pa bi lahko bil smrtno nevaren zlasti za starejše, obolele, majhne otroke pa tudi za kakega domačega ljubljenčka. Če pride do ugriza, se je treba umiriti in poklicati zdravniško pomoč, domačo žival pa peljemo k veterinarju. Ugriznjeni naj se, če je le mogoče, ne odpravlja po pomoč sam, saj bi lahko v neprimernem trenutku postal omotičen ali omedlel. Ran ne prevezujemo, ne izsesavamo strupa, ne zarezujemo in ne izžigamo,« svetujejo pri Kačofonu in dodajajo, da v Sloveniji sicer že od prve svetovne vojne dalje ne poznamo smrtnih primerov zaradi ugriza strupenjač.
