Kazensko preganjanje novinarjev, ki se je zadnja leta v Sloveniji zaostrilo, bo jutri doseglo eno najnižjih točk v zgodovini novinarstva: na ljubljanskem okrajnem sodišču se bo začel proces proti Delovi novinarki Anuški Delić.
Novinarki tožilstvo očita, da je v svojih člankih leta 2011 objavljala tajne podatke obveščevalno-varnostne agencije Sova. Delićeva je objavila več člankov, v katerih je opisala povezavo med skrajnodesničarsko skupino Blood&Honour in stranko SDS. Sova je v teh člankih prepoznala podatke, ki jih je imela tudi sama, in je novinarko kazensko ovadila. V procesu bo tožilstvo, ki je ovadbo razvilo v obtožni predlog, predvidoma dokazovalo, da novinarka podatkov, ki jih je Sova štela za tajne, ni mogla dobiti drugje kot pri viru z agencije. Novinarka to zanika, hkrati pa poudarja, da vira podatkov ne more navesti, saj novinarji svojih virov ne izdajajo. Če bi jih, bi to pomenilo konec novinarskega dela, ki temelji ravno na zaupnosti virov.
»Zgodbo smo morali objaviti«
»Zgodba je bila v javnem interesu in smo jo na Delu morali objaviti,« je Delićeva spomnila na okoliščine objave. »Kot se je izkazalo zdaj, ob oblikovanju obtožnega predloga, je državni vrh za dejavnosti Blood&Honour ves čas vedel, vendar ni politika storila ničesar.« Delićeva je dejala še, da na splošno, vendar ne v tem konkretnem primeru, velja, da novinarji velikokrat razkrivajo podatke, ki izhajajo iz dela državnih organov. »Veliko teh podatkov ima v določenem trenutku oznako tajnosti,« je dejala. »Zato se tovrsten pregon lahko zgodi komur koli izmed nas.« Na Dnevniku sta se v podobnem postopku, ki je za zdaj v predkazenski fazi, znašla novinarja Meta Roglič in Peter Lovšin. Tudi njima Sova očita, da sta leta 2013 razkrila tajne podatke o delu agencije. Z novinarjema so se že pogovorili preiskovalci specializiranega državnega tožilstva, ker bo procedura bržkone sledila enaki logiki kot pri Delićevi, pa se tudi sama lahko slej ko prej znajdeta pred sodiščem. Zagrožena kazen za razkrivanje tajnih podatkov je do tri leta zapora.
Vendar Delićeva zagotavlja, da kljub zagroženi kazni ne bo nehala pisati. Njen odvetnik Emil Zakonjšek, ki se z zaščito pravic novinarjev ukvarja že štiri desetletja, ugotavlja, da je večina tovrstnih procesov namenjena zastraševanju in oviranju novinarskega dela. »To je pritisk na novinarje! Če je novinar v kazenskem postopku več let, to nesporno vpliva na njegovo delo. Pride lahko tudi do samocenzure.« Zato je Zakonjšek prepričan, da je kazenski postopek v večini novinarskih primerov zlorabljen.
Opozoril je še na dejstvo, da se je kazenski zakonik leta 2008 spremenil in so poslej novinarji, ki so obtoženi, da so objavljali tajne podatke, v okviru naše zakonodaje nezaščiteni. Ščiti pa jih mednarodno pravo, med drugim evropska konvencija o človekovih pravicah, iz katere izhaja več odločitev evropskega sodišča za človekove pravice. To je v več odmevnih primerih odločilo, da morajo države braniti svobodo novinarskega pisanja, ki je podlaga javnega komuniciranja in demokracije. V pravice novinarjev je dopustno posegati le v izjemnih primerih, nikakor pa ne tedaj, ko novinarji razkrivajo za javnost pomembne podatke o anomalijah v delovanju oblasti.
Tudi pritisk na žvižgače
Predsednik Društva novinarjev Slovenije Matija Stepišnik je ob tem povedal, da bo društvo predlagalo spremembo kazenske zakonodaje na način, da bi bili novinarji, ki razkrivajo tajne podatke, bolje zaščiteni. Novinarji imajo namreč do javnosti zavezo, da bodo razkrivali resnico, zato se jih ne sme preganjati.
»Obenem je treba razumeti, da gre pri preganjanju novinarjev tudi za svojevrstno obliko pritiska na anonimne vire informacij, žvižgače, tiste, ki so za kakovostno novinarsko delo izjemno pomembni,« pravi Stepišnik. Predvideti je mogoče, da se bo proces proti Delićevi vrtel okoli vprašanja, od kod oziroma od koga je pridobivala informacije. Novinarji se v takšnih primerih – ob najslabšem možnem izidu procesa – lahko znajdejo pred dilemo, ali razkriti vire ali oditi v zapor. To pa je dilema, ki je za novinarski poklic nevzdržna.
Proces proti novinarki so v zadnjih dneh obsodili Evropska zveza novinarjev, Mednarodni inštitut za tisk z Dunaja ter Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi.
